Ura življenja-Razmišljanje v verzih

OGLAS

Sva kot dva zobata kolesca v uri,

kot dva zobnika bi dejali strojniki.

Precej časa sva tekla ubrano

OGLAS

in odmerjala najin čas.

Potem se je eden nenadoma ustavil,

seveda tudi drugi.

A drugega je gnala sila naprej

in od te sile se je odlomil zob.

Ker sva imela mnogo zob se ni dosti poznalo.

Malce je bolelo in včasih zaškrtalo, a je šlo.

Pa se je to zgodilo spet in spet.

Sedaj je bilo potrebno v vsakem krogu popravljati položaj

in usklajevati čas.

A to nama jemlje precej energije in časa.

Potrebno bo obrusiti stare zobe

in jih nanovo izrezati, izbrusiti.

Pomakniti kolesca bližje in začeti nov čas.

Če si urar medtem ne premisli

in vgradi nova kolesca.