Karkoli se nam že v življenju dogaja, je to tisto, kar si želimo. No, morda ne na zavestnem nivoju, vendar pa si to želimo na podzavestnem, ki je tako močan, da preglasi vse naše želje, ki prihajajo iz zavesti.
Vendar pa niso samo želje tiste, ki nam pomagajo živeti to kar si v življenju želimo, temveč so tu še naše potrebe, ki jih ponavadi podzavest pozna bolje kot zavest, kajti v zavesti so vse tiste potrebe, ki izvirajo iz zavestne zaznave sveta in okoliščin na njem.
Podzavesten del nas je tisti, ki ne sodi in presoja tega kar vidimo v zunanjem svetu in si ne ustvarja potreb na podlagi naših poželenj, želje po identifikaciji ter razuma, temveč je tisti, ki pozna naše najgloblje potrebe, tiste, ki jih zares potrebujemo, da bomo zares lahko izživeli vse naše potenciale na najbolj produktiven način v tem življenju. Je stabilen in nas ne poriva glede na družbene situacije in okoliščine ter ostale zaznave levo in desno in vedno, čisto vedno nas podpre v tem kar v življenju potrebujemo, čeravno se morda to ne zdi vedno tako. In razlog, razlog je ta, da želimo preko našega zavestnega dojemanja sveta premočno vplivati na podzavestni del.
Od sodelovanja med tema dvema, med podzavestnim in zavestnim, je namreč odvisno kaj se bo iz te podpore izcimilo. To, ali bomo imeli občutek, da smo podprti ali ne je v popolnosti odvisno od naše pripravljenosti za sodelovanje. Večja je stopnja pripravljenosti, bolj bodo stvari padle tja kamor si želita oba dela, kajti ne smemo pozabiti, da sta oba dela dela nas samih – mi smo zavest in podzavest.
Ko človek spozna to se začne spraševati, kaj za vragca pa se to dogaja in kako bi lahko okrepil svojo izkušnjo na tem svetu? No, odgovor je relativno preprost. Postaviti je potrebno neki nivo sodelovanja med zavestnim in podzavestnim. Vendar pa tu velikokrat nastopi težava, saj ne vemo točno kako naj se spravimo k temu.
No, odgovor je spet relativno preprost. Oba dela imata namreč isto govorico. Ne mogoče čisto isti dialekt, vendar pa se razumeta že v bistvu teka, kar medsebojno govorita. Potrebno je le izpiliti finese in soustvarjanje med zavestjo in podzavestjo se lahko prične. Vse kar je potrebno pri tem je le to, da si vzamemo v roke naš slovar čustvene govorice in se poglobimo vanj. Seveda pa se tu ne gre za način učenja kot smo ga vajeni, temveč govorimo tukaj o izkustvenem učenju.
In o čem se pri tovrstnem učenju gre? Učimo se na podlagi izkušenj, ki jih dobivamo iz naše notranjost in teh čustev, ki jih prejemamo v obliki naših zaznav iz okolja v katerem živimo. Kako pa to storimo? Enostavno, pogledamo namreč iz drugačne perspektive kot smo do sedaj. Kaj nam čustva, ki smo jih zaznali sporočajo in poizkusimo določiti njihovo čistost.
Bolj čista so čustva, ki pridejo v našo zavest, bolj smo lahko prepričani, da je vzpostavljena povezava med podzavestnim in zavestnim.
O čistosti čustev je bilo v preteklosti bolj malo govora, vendar pa se nas kar nekaj zaveda kaj to pomeni. Naj dam primer… Veliko nas je že zaznalo, ko smo se zaljubljali ali zaljubili ali je bilo to resnica, kar si želimo mi ali si želijo drugi ali tisti, ki govori z nami resnico ali pa… V vsakem primeru je najbolje slediti tistemu, kar daje občutek čistejšega.
