Za izurjene tantrike pogosto pravijo, da hodijo po viramargi (»poti herojev«), ki zahteva vira bhavo (»herojsko čisto držo/čut«). Izgleda, da vlada zmeda o tem, kaj pravzaprav je vira bhava, kaj pomeni in kako se manifestira.
Pogosto je povezana z divjimi in srditimi aspekti, ki so prav tako velikokrat napačno razumljeni. Prava vira bhava vsebuje vse druge bhave, »herojska« manifestacija pa vedno služi najvišjim načelom. Zaradi tega je pomembno razumeti prave cilje in spontane namere v ozadju bhave, ki nam jo prikažejo v njeni pravilni perspektivi. Gonilo in delovanje kaule služi koristi in odrešitvi vseh in le kadar se nam srce odpre v velikodušnem izrazu ljubezni in sočutja, lahko razumemo pravo vira bhavo. Brez tega se vsakršno bahanje, besedičenje in divjaštvo ne more kosati s srcem vire. Takšni ljudje so le primitivni strahovalci, vire pa so strahovalci strahovalcev.
Bhava kaule je bhave ište. Tu govorim o resničnosti izkustva ali realizacije, zato bhava ne bi smela biti opravičilo ali izgovor za zablodo samega sebe ter za domišljanje. O teh stvareh govorim le v pristnem pomenu in ne zagovarjam raznih sleparstev. Torej, posameznikova bhava in bhava išta devate bi morali postati eno, enako kot sadhak in išta postaneta eno. Bhava ni le tipično »razpoloženje«, temveč je bolj tankočuten in poenoten pojav. Divja ali srdita bhava je izzove srce, ki ne more prenašati trpljenja in modrost, ki se noče vdati. Bhava zrcali srdit aspekt božanstva; takšno bhavo ne prikličemo zoper kogarkoli, temveč v pomoč drugim—njihovi pravi notranji naravi. Manifestacija bhave se zdi grozljiva ali zaskrbljujoča le iz perspektive ega (in raznih njegovih poganjkov). Mnogim srdita manifestacija predstavlja najbolj sočutno obliko, saj je sproženo dejanje neusmiljeno učinkovito in točno.
Da bi bila vira bhava popolna, ne more vsebovati le divjih bhav; sadhak mora asimilirati vse bhave, da postane res celovit ter na ta način uteleša išto. Mora imeti ljubeznivo bhavo, ki je tako nežna, da že postane ranljivost; pravi heroj mora namreč biti pripravljen tudi na takšno ranljivost. Ni vedno herojsko to, da na silo uveljavljamo svojo voljo; herojsko je, da smo pripravljeni potrpeti tudi udarce (v subtilnem smislu) ter da kljub temu vztrajamo v tej ljubeznivosti. Poznamo tudi igrive bhave, ki so zelo pomembne za šaljiv in vešč način komunikacije s svetom (in z išto). Obstajajo nedotaknjene bhave, ki so brezčasno nepokvarljive; so otročje bhave, ki predstavljajo brezmadežno preprostost; so čutne bhave, ki prikličejo Kamo; so nore bhave, ki lomijo ustaljene vzorce; so bhave, ki prikrivajo druge bhave … preveč jih je, da bi vse našteli, nekaterih bhav pa se preprosto ne da definirati. Življenje vire postane bhava; šele nato se manifestira vira bhava. Prava bhava je vedno pretresljiva v svoji čistosti in vsako dejanje, ki izvira iz nje, pa je brezhibno in brezmadežno.
V bhavo nas pravilno uvedeta guru in devata. Guru nam predstavi devato, ta pa nas seznani s svojo energijo in zavestjo. Guru sadhaka izpostavi bhavam iz »zaodrja«, sámo prepoznavanje bhave pa je odvisno od posameznikove odprtosti in zaznave. Tudi če sadhak ne prepozna bhave, ji je bil kljub temu izpostavljen in tako kot bidža, tudi bhava postane aktivni potencial. Guru gotovo lahko učencu prenaša informacije, vendar se prava aktivnost nahaja v notranjih mudrah in bhavah. Ta način je bolj globok kot so katerakoli vprašanja in odgovori, ki se izražajo z besedami. Guru je bhava, išta in brezčasni vira… Temu se priklanjam.
Vira sadhana je duhovna disciplina heroja. Mnogi sklepajo, da je sadhana opisana na tak način, ker je hitra in nevarna. V praksi gotovo so številni izzivi, vendar brez vira bhave, to ni vira sadhana. Šele zaradi bhave vire (»heroja«) je to vira sadhana, tako v smislu perspektive (ki je široka), kot v neizprosni intenzivnosti, s katero jo sadhak prikliče. Za tistega, ki ima vira bhavo, vira sadhana ne predstavlja problema, kot tudi ne izzivi, ki se pojavijo. »Zate, ljubezen moja, bom potrpel vse in se podal v karkoli.« Vira je nenehno nepopustljiv, vztrajen in čuječ do te stopnje, da se subtilni utelešeni elementi popolnega stanja morajo odzvati. Vera je za vernike, medtem ko prepričanje izvira iz nezlomljive Volje, ki ne sprejema niti poraza niti kompromisa. Džai ho!
Pomislite na ljudi, ki so obtičali v krogu nevednosti in trpljenja. Ne vedo, kako ravnati bolje, vendar njihovo bit kljub temu prežema zavest. Pomislite še nase; ne zatajite najvišje modrosti; ne predajte se življenju običajnega toka; naj vas vesolje ne ignorira. Postanite trn v peti Resničnosti, dokler se vam ne razkrije in ne zadovoljite se z manj kot je vse; ne dajte od sebe manj kot je vse. Ne privolite v trpljenje drugih. Ali ste pripravljeni utrpeti modro grlo ( Šive) zaradi pitja strupa, ki ga nato spremenite v nektar ter ponudite drugim? Ali ste pripravljeni piti demonovo kri in nositi naokrog lobanje? To je velika odgovornost. Kje se sedaj skrivate heroji? Pokažite se! Nehajte zapravljati čas, drugače bo čas zapravil vas. Dovolj! Naj se to čustvo spremeni v krik, ki stresa sámo strukturo manifestiranega obstoja. Dovolj! Zarjovite in naj se vesolje trese.
Priklanjam se srcu vire!
