Vse, o čemer razmišljamo in kar delamo, je posledica dogajanj znotraj nas samih

Kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad svojim življenjem

10 aksiomov teorije nadzora

1. Edina oseba, katere vedenje lahko nadzorujemo, smo mi sami.
2. Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih dobimo, je informacija.
3. Vsi dolgotrajni psihološki problemi so problemi odnosov.
4. Problematični odnos je vedno del našega sedanjega življenja.
5. Kar se je zgodilo v preteklosti, ima močno povezavo s tem, kakšni smo danes, vendar lahko zadovoljujemo svoje osnovne potrebe le v sedanjosti in jih zadovoljujemo še naprej v prihodnosti.
6. Žene nas 5 genetskih potreb: preživetje, ljubezen in pripadnost, moč, svoboda in zabava.
7. Svoje potrebe lahko zadovoljimo le z zadovoljitvijo podob iz našega sveta kakovosti.
8. Vse, kar počnemo, je, da se vedemo.
9. Vsako vedenje je celovito in ga sestavljajo štiri komponente: dejavnost, mišljenje, čustvovanje in fiziologija.
10. Vsa celovita vedenja so izbrana, vendar imamo neposreden nadzor le nad komponentama dejavnosti in razmišljanja. Svoje čustvovanje in fiziologijo lahko nadziramo le posredno z izbiro dejavnosti in razmišljanja.

♦ ♦ ♦

Naši geni, osnovni vir našega življenja, nam dajejo vrsto navodil, ki jih moramo upoštevati, če hočemo preživeti in živeti človeka vredno življenje. Številna od teh navodil se v naši glavi oblikujejo v podobe, in te morajo biti zadovoljene skozi način življenja, ki ga živimo. 

Gnani od genov smo ujetniki teh podob; naučiti pa se moramo, da ne bomo obenem tudi ujetniki načina, na katerega te podobe uresničujemo. Skoraj vedno lahko izbiramo, in čim boljša je izbira, uspešneje bomo nadzirali svoje življenje.

OGLAS

Večina med nami je že kdaj poskušala potolažiti prijateljico, ki se je ubadala z nenadnim in nepričakovanim razpadom zakonske zveze. Znova in znova je ponavljala: “Kako mi je mogel to narediti? Kako naj pri svojih letih začnem znova? Kakšno pravico ima, da uniči vse, kar sva vsa ta leta skupaj gradila?” Vsem drugim razen njej je jasno, da je ostala ujetnica zakonske zveze, ki je ni več.

Vsi smo že preživljali takšne čase – slika, ki jo nudi resničnost, nenadoma postane drugačna od podobe, ki jo hočemo, in tedaj začutimo, kot da smo izgubili nadzor nad svojim življenjem. Ne najdemo nobenega upanja in ne vemo, na katero stran bi se obrnili. Vendar nam v takem položaju nikoli ne pride na misel, da smo si sami izbrali žalost, ki jo čutimo, in da so na voljo boljše možnosti, če se jih le naučimo izbrati.

Ne nadzirajo nas zunanji dogodki, kakršnikoli pač že so. Motivirani smo izključno s silami, ki izvirajo v nas samih.

Tako je vse naše vedenje poskus nadzora lastnega življenja. Kadar, na primer, za svojo bolečino obtožujemo otroka, soproga ali starše, se vedemo, kot da oni nadzirajo naše življenje, in ne mi sami. Naša prijateljica ni nuno morala biti žalostna, ko jo je zapustil soprog; žalost je izbrala v obupanem, vendar neučinkovitem poskusu, da bi bila ponovno gospodar dela svojega življenja, za katerega je verjela, da se izgublja.

Knjiga Teorija nadzora vas uči teorije izbire, ki vam je lahko v pomoč pri ohranjanju učinkovitega nadzora nad vašim življenjem. Naučila vas bo, kako izbrati učinkovita vedenja, saj so tista vedenja, ki si jih izberemo, kadar poskušamo zadovoljiti močne in nepopustljive potrebe znotraj nas samih, vse prepogosto boleča in neučinkovita.

A če se hočete naučiti teorije izbire, se boste morali odpovedati na splošno sprejetemu prepričanju, da je skoraj vse, kar storite, odziv ali odgovor na dogodke okoli vas.

To pa ne bo preprosto. Globoka prepričanja, še posebej, če jih zagovarja skoraj vsakdo, umirajo počasi. Hočem, da se odzivate z dvomom. Ne verjemite ničemur v tej knjigi, ne glede na to, kako prepričljivo je stvar razložena, ne da bi to preizkusili sami v svojem življenju in tako ugotovili, da resnično deluje.

Dr. William Glasser, povzeto iz knjige Teorija nadzora >>