To je misel, ki me spremlja že od otroštva…
Sprva mi je služila kot dobra tolažba, ko sem bila žalostna in ko mi ni šlo najboljše. A sedaj… Po tolikih letih je prerasla samo ta omenjeni vidik.Ta fraza, ta afirmacija mi pove veliko več in je veliko več kot ”samo” tolažba. Zadaj se skriva globoko vedenje. Stari ljudje so že vedeli kaj govorijo! 😉
Naj pa ta misel ne bo razumljena kot skrivanje za odgovornostjo ali bežanje pred njo. Ali izgovor za nedelovanje. Jaz osebno verjamem v usodo in posledično zato ne verjamem v naključja. Ker mi to, da v parih sekundah/minutah razlike dobim klic ali SMS od osebe, na katero sem mislila pove veliko več kot samo to, da bi bila to usoda. Ali golo naključje. Meni tu gre za globljo povezavo s to osebo. Verjamem tudi v to, da smo ljudje povezani med sabo. Da če me kdo prizadane, prizadane tudi sebe in seveda velja tudi obratno. Usodo pa si razlagam kot nekaj, kar mi je namenjeno, da se zgodi. Za kar se je moja duša zgoraj odločila, da predela da zraste in temu ne morem ubežati. In velja tudi za usodo ostalih oseb. Tudi če bi takrat ko se je zgodila prometna nesreča s Tilnom to vedela, ga ne bi mogla rešiti. Sedaj to vem. Par let nazaj pa nisem in sem se krivila za njegovo smrt. 14 dni nisem želela ven iz hiše, ker sem se bala ljudi, njihovega obtoževanja, kazanja s prostom name… Tako zelo mi je bilo žal, da sem morala prva domov iz praznovanja. Da me je peljal domov Matej. Počutila sem se krivo, ker je ravno mene peljal takrat domov, ko je imel potem nazaj grede prometno nesrečo s Tilnom. Krivila sem se, da če me takrat ne bi peljal, je ne bi imel in Tilen bi bil sedaj še živ. Ampak čas zanj je prišel. Tudi če se še 10 nadaljnjih let krivim za to situacijo. Tilen – vedno si v mojih mislih. Vem, da si našel svoj mir tam zgoraj. In lani se ti je še tvoja mami pridružila. Tvoja mami se ni nikoli sprijaznila s tem, da te je izgubila. Svojega edinega sina. Vem, da sta sedaj srečna… Skupaj.
Vsaka stvar ima svoj razlog zadaj, za kaj se zgodi, kako se zgodi, ob katerem času se zgodi. Ena misel pravi: “Vem, da se vse zgodi z razlogom. Ampak včasih si želim, da bi poznal ta razlog.” Izkušnje nam dajejo to vedenje in pretečeni čas. Včasih pa razlog vidimo sami ali pa ga drugi opazijo, ko se z nekom pogovarjamo. Je kot bi nekdo odrgnil zaveso… In razlog je tičal ravno tam – na odru, skrit pod zaveso… Tako kot v afektu ne zmoremo trezno razmišljati, tako tudi v tem primeru ko se nam nekaj ne tako prijetnega dogaja, ne zmoremo videti kaj tiči zadaj. Vse to se razkrije ob pravem času. Iz vsega tega verjamem, da se je razvila ta misel, ki je meni zelo resnična. Lahko jo vzamemo kot tolažbo ali kot resnico. Kakor nam je ljubše. Ne mislimo pa na najslabše in da je vse brezveze. Čisto vse, kar se dogaja nam daje pogoje za razvijanje, za našo rast in za nekaj še boljšega, kot kar smo imeli/bili/videli/čutili do sedaj. [♥]
Vedno imamo na izbiro vsaj dve stvari: se počutiti žrtve, ujete v tem svetu, kjer ne moremo nič spremeniti ali pa si reči “Vse je za nekaj dobro!, Vse se zgodi z razlogom…” Poiskati ta razlog ali pa preprosto zaupati, da obstaja ta razlog, ker vsekakor ga bomo čez čas srečali. 😉
Marilyn Monroe je ta rek razvila v čudovito misel…
VIR SLIKE: http://i.imgur.com/gvCKa.jpg.jpg
In še ena krasna pesem na to temo:
