Vsakdo lahko vzgoji uspešnega, odgovornega in sočutnega otroka

OGLAS

Vzgoja uspešnega otroka

Pogosto mi kakšen znanec ali stranka prostodušno pove, da sem lahko srečna, ker imam uspešnega otroka. Se zamislim in odgovorim, da lahko vsakdo vzgoji uspešnega, odgovornega in sočutnega otroka, če se z njim ukvarja na zdrav način, mu podarja svoj kvalitetni čas in pozornost, ga osredotočeno posluša in ne sodi razmišljanja otroka, ko le-ta razmišlja na glas.

Poleg zgoraj naštetega je pomembno, da otroku naložite delo tudi doma. Vse prevečkrat slišim odraslo žensko, kako prizna, da ji doma ni bilo potrebno nič postoriti, staršem je bilo samo to pomembno, da se pridno uči in študira. Napaka! Otrok ne živi v hotelu, kjer sobarice pospravljajo za njim, temveč je primerno, da mu starša naložita določena opravila, ki jih lahko opravlja glede na svojo starost. Lahko že pomaga kaj skuhati, zložiti posodo v stroj, zložiti svoje oprano perilo ali skupaj najti pare opranih nogavic. Večji naj sesajo, odnesejo smeti, pomagajo pri pomivanju kopalnice in kar je še drugih gospodinjskih opravil.

Vsi, ki živimo pod isto streho, smo dolžni in odgovorni primerno skrbeti za dom, da se v njemu počutimo varne in mirne, na kar vpliva poleg družinske klime in komunikacije, tudi to, da je dom urejen in čist.

Poleg tega, da ste vsi člani gospodinjstva zadovoljni, se otroci naučijo timskega dela, pridobijo delovne navade in tudi en kanček samozavesti, kar nikakor ne more škoditi. Obenem razvijajo empatijo, saj je v družinah pomembno, da si pomagajo, si delijo in sodelujejo. Sama poudarjam tudi pomen upoštevanja bontona v družinskem krogu, četudi se kakšnim staršem to zdi pretirano. Kot vemo, se otroci učijo z zgledom, torej dajmo tudi doma vsi skupaj uporabljati čarobne besedice »hvala«, »prosim«, »na zdravje«, »dober tek«, »oprosti« in podobne vljudnostne fraze, ki dajejo primerno socialno strukturo otroku.

OGLAS

Zdrav otrokov razvoj sloni na štirih stebrih

Prvi je, da otroka brezpogojni ljubimo, da mu svoja čustva ljubezni tudi izkazujemo s skrbjo, pozornostjo, poljubi in objemi.

Drugi steber je, da svojega otroka sprejemamo točno takšnega kot je. Nenazadnje je naš mulc, ki pa je povsem originalna majhna osebnost.

Tretji steber je, da mu omogočamo in zadovoljujemo potrebo po varnosti, kar se gradi skozi ustrezno spoštljivo in ljubečo odnosnost staršev, ki ju otrok opazuje v njunem partnerskem odnosu.

Četrti steber je, da od otroka zahtevamo malce več, kot ocenimo, da zmore. Seveda je predpogoj, da ga poznamo in mu dodelimo zahteve, ki so mu izziv, obenem pa lahko ob trudu doseže uspeh, ki mu potrdi njegovo vrednost in s tem spet gradi zdravo samozavest. Mnogi starši v svojega otroka projicirajo ali lastne nerealizirane ambicije ali pa hočejo narediti iz njega stroj, ki bo vse vedel, vse znal in bo na vseh področjih najboljši. To vodi v neustrezno gradnjo osebnostne strukture. Če česa otrok ne doseže po zahtevnih merilih perfekcionističnih staršev in mu rečejo, da iz njega nič ne bo, mu uničijo notranje polje zavedanja, da je vreden za starše. Kajti, če ni vreden za lastnega starša, kako bo vreden kasneje v odraslosti za partnerja?

Prosila bi vas, dragi starši, da res nikoli česa tako škodljivega ne izrečete otroku, pa če ste nanj še tako besni. Grajajte njegovo delo ali rezultat, nikoli pa njegove osebnosti ali sposobnosti.

Starši smo tisti, ki ustvarjamo odnos z otrokom, ne obratno. Omogočimo mu varno in ljubeče zavetje, zdrave omejitve, miselne izzive, kreativnost in vzdržljivost znotraj družinskega gnezda. Ko odrastejo, bodo tudi vam znanci rekli: »blagor tebi, ko pa imaš tako uspešnega otroka«.