Ste se kdaj zalotili, da razmišljate o tem, zakaj se vam je nekaj zgodilo? Verjetno večina vas zamahne z roko in si v brado zamomlja, da se je nekaj pač naključno zgodilo. Se baje kar zgodi, brez večjega vzroka ali namena. No, sama se s tem ne strinjam.
Vedno bolj, ko raziskujem odnose na vseh ravneh in med različnimi udeleženci, bolj močno ugotavljam, da smo vsi nekako povezani, sama temu kar rečem, da smo v matriki življenja in nekako moje in vaše življenje ter izbire, ki jih vsakodnevno sprejemamo, vplivajo na življenja tudi drugih ljudi, ne zgolj vaših domačih ali partnerja, sodelavca ali morebiti prijateljice. Mnogo več je od tega.
Skozi to povezanost, ki se je velika večina žal ne zaveda, kroži energija, ki bolj ali manj napaja mene, vas in vsa ostala bitja, ki z nami delijo ta modri planet. Že to, ko berete tele vrstice, se vam v možganih vrtijo slike kakšne vaše osebne izkušnje ali misli, ki pa ste jo hitro zatrli že v kali, saj nič izven našega rigidnega uma ne obstaja, si mislite, četudi globoko v sebi kar nekako veste, da temu ni čisto tako.
Za začetek se mi zdi pomembno poudariti, da sta nad našimi odločitvami vedno dva dejavnika in sicer vzrok in posledica. Sama temu pravim z eno besedo »odgovornost«. Nekateri strokovnjaki trdijo, da sta vzrok in posledica nespremenljivi kategoriji in da je to tako rekoč železni zakon usode in človeštva, saj se vse spreminja in dogaja pod vplivom vzroka, ki oblikuje določeno posledico.
Vem, se strinjam, vzroke je vedno težko najti oziroma jih prepoznati. Običajno se skrivajo pod plastmi izgovorov, naključnih dogodkov (kot vemo, ni naključij) ali okoliščin, ki so se nekako kar zgodile.
Vzemimo primer partnerske prevare ali po domače rečeno skoka čez plot. Par ima sicer že odrasle otroke, mož ima zahtevno službo, v kateri mnogo potuje in tako se mu je »zgodilo«, da je z novo sodelavko prevaral ženo, ki je nekaj odgovorov poiskala na forumu. Seveda gospa sama sprva ni videla vzroka za takšno moževo dejanje, saj ji je rekel, da ga je zaneslo, pa da ni vedel zakaj je to naredil, pa da se mu je sodelavka kar sama ponujala in ga vabila, pa se ni mogel upreti skušnjavi in kar je še podobnih izgovorov. Pravi vzrok njegovega dejanja je bila odtujenost v odnosu z ženo in v njeni čustveni hladnosti in neprestanem kritiziranju vsega, kar je mož počel. Je priznala, da ga ni slišala in ne upoštevala v njegovih idejah, prošnjah ali pobudah. Saj veste, podobnih partnerskih razmerij je na žalost vse preveč po slovenskih domovih.
Posledica opisane afere, vas zanima? Sicer je posledic lahko več. Ena bi bila, da se prevarana žena loči na vrat na nos in jezna ter osramočena vse razdre. Druga posledica bi bila, da se mož skesano vrne in jo prosi odpuščanja in da skušata tako naprej živeti njun porušen odnos, ki bi se dušil pod bremenom bolečine, nezaupanja in žalosti, jeze. Tretja posledica bi lahko bila, da ugotovita, da sta oba v približno enaki meri kriva za erozijo njune ljubezni in odnosa, poiščeta strokovno pomoč in začneta s skupnimi močmi in trudom postavljati svoj partnerski odnos na nove temelje. V tem primeru vedno poudarjam, da je potrebno imeti pred očmi odgovornost kot ultimativni cilj.
Kajti, če smo odgovorni do sebe in lastnih odločitev ter do zavez, ki smo jih sklenili s partnerjem, potem vemo kakšne bodo posledice kršitve nastavljenih in sprejetih dogovorov. Ker v ozadju odgovornosti se ponovno skriva – vzrok, ki je pripeljal posameznika do neke odločitve, pa najsi je še tako skrit.
Dejstvo je, da je večina dejanskih vzrokov za naša odločanja potisnjena v naše nezavedno in delujemo bolj po principu naučenih pravil, vtisnjenih vzorcev in delujočih programov, ki neprestano delujejo v nas, pa najsi mi to želimo ali ne. Tako se vrti naš mikro univerzum in z njim ves svet. Ker smo v matrici.
