Z omejitvijo fosfatov v detergentih do manjšega cvetenja morja

OGLAS

Fosfati se v detergentih uporabljajo za zmanjševanje trdote vode, kar omogoča učinkovitejše čiščenje, vendar pa imajo lahko škodljive učinke na vodno okolje in lahko ogrozijo ekološko ravnovesje, ker prispevajo k večji rasti alg (ta pojav se imenuje evtrofikacija).

To na podlagi več študij ugotavlja evropska komisija, ki zato predlaga spremembo uredbe o detergentih, po kateri bi fosfate v detergentih za pranje perila v gospodinjstvih proizvajalci morali zamenjati z okoljsko sprejemljivejšimi alternativami (zeoliti, sintetičnimi mehčalci). Ker tudi nekatere od teh vsebujejo fosfate, komisija predlaga njihovo omejitev na 0,5 odstotka celotne teže proizvoda. Omejitev bi začela veljati s 1. januarjem 2013.

“Predlagani ukrep bo vsekakor prispeval k zmanjševanju vnosa fosfatov v okolje – vode bodo bistrejše, v njih bo manj alg, predvsem pa ne bo bujnih rasti (cvetenje alg), ki povzročajo probleme, kot so pomanjkanje kisika, odmiranje drugih rastlin in živali, slabšanje kvalitete vode,” pojasnjuje predstojnik oddelka za okoljsko gradbeništvo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Boris Kompare. Vendar opozarja, da rešitev ni le v omejevanju fosfatov v pralnih praških, saj so zviti proizvajalci že obšli obstoječe in prihodnje nacionalne omejitve in zdaj na trgu ponujajo razna zaščitna sredstva pred oblaganjem pralnih strojev z vodnim kamnom, ki so izdelana prav na podlagi fosfatov. Obenem poudarja, da se bo zaradi manjše vsebnosti fosfatov učinek pralnih sredstev nekoliko znižal, kar bodo ljudje nadomestili z večjimi dozami teh sredstev. Industrija pa se lahko odloči, da bo v pralna sredstva vnašala povečano količino novih komponent, kar je lahko za okolje na dolgi rok še bolj problematično kot fosfati. Uredba bi morala biti v tem pogledu bolj specifična, meni Kompare.

OGLAS

Največ fosfatov v okolje prispevajo kmetijstvo in fekalije

Poleg tega, da predlagana uredba ne obsega vseh detergentov, dvom o učinkovitosti ukrepa seje dejstvo, da so najpomembnejši viri fosfatov v okolju gnojila iz kmetijstva in fekalni odpadki. Ob tem komisija trdi, da večina fosfatov iz gnojil ostane v kmetijski zemlji, medtem ko se vsi fosfati iz detergentov odvajajo v odpadno vodo. Vendar bilanca onesnaževanja porečja Save, ki je bila izdelana leta 1995, kaže na to, da to ne drži povsem. Po navedbah dr. Viktorja Grilca s kemijskega inštituta je okoli 1000 ton fosforja v naši najdaljši reki izviralo iz detergentov, 2000 ton jih je tja prišlo iz kmetijstva, 300 ton pa je prispevala industrija.

“Splošno prepričanje je, da so v Sloveniji v 90. letih komunalne vode prinašale približno enako količino fosfatov v okolje, kot jih je prišlo s kmetijskih površin. Če bi komunalno onesnaženje popolnoma prenehalo, bi v okolje torej še vedno dobivali približno polovico fosfatov. Takšno zmanjšanje pa je po navadi preskromno za bistveno izboljšanje stanja okolja, saj je praviloma onesnaženje treba zmanjšati za 90 odstotkov ali več,” navaja Kompare. Po njegovih besedah bo za rešitev problema pri nas treba omejiti gnojenje kmetijskih površin oziroma uporabiti načine gnojenja, ki ne vsebujejo fosforja.

Problem evtrofikacije se pojavlja predvsem v počasnih in stoječih vodah, monitoring površinskih voda pa je pokazal, da je vsebnost fosfatov v slovenskih rekah višja od evropskega povprečja in izstopa tudi v umetnih zadrževalnikih vode, navaja direktor Urada RS za kemikalije Alojz Grabner. Podatkov, koliko so k temu onesnaženju prispevali fosfati iz detergentov oziroma pralnih praškov, pri nas po Grabnerjevih besedah ni na voljo.

Fosfor iz naselij je mogoče reciklirati s sodobnimi čistilnimi napravami

Evropska komisija se zaveda, da bo s predlagano omejitvijo rešen le manjši del problema obremenjevanja vod s fosfati, a je takšna omejitev kljub temu koristna, ocenjuje Grabner. Predlog podpira tudi Slovenija, po Grabnerjevih besedah med drugim zato, ker trenutno pri nas nimamo predpisov, ki bi omejevali vsebnost fosfatov v detergentih. Pri oblikovanju nacionalnega stališča je tehtnico v prid uredbi prevesilo tudi dejstvo, da je le približno 10 odstotkov slovenskega prebivalstva priključenega na sodobne čistilne naprave za komunalne odpadne vode, ki omogočajo tretjo fazo prečiščevanja, v kateri se iz vode odstrani fosfor.

Prav čistilne naprave so najbolj pripomogle k temu, da se onesnaženost okolja s fosfati po svetu in tudi v Sloveniji zmanjšuje, poudarja Grilc. Poleg tega dr. Jana Zagorc Končan z ljubljanske kemijske fakultete opozarja, da države po vsem svetu omejujejo uporabo fosfatov in tako zmanjšujejo onesnaženost voda. Tako je treba po mnenju Zagorc-Končanove z rezervo jemati navedbe v literaturi, da posameznik v okolje na dan izloči 1,5 grama fosfatov, medtem ko uporaba detergentov ta prispevek dvigne na štiri grame. Kompare dodaja, da posameznik samo z uporabo pralnih sredstev vnos fosforja v okolje poveča za 0,3 do enega grama na dan. Torej je omejevanje količine fosfatov v pralnih sredstvih smiselno, poudarja.

Uvedbo omejitev pri uporabi fosfatov v detergentih za pranje perila podpira tudi evropska kemijska industrija. Države Evropske unije namreč v svojih zakonodajah različno urejajo rabo fosfatov – nekatere jo omejujejo bolj kot predlagana uredba, druge, med njimi tudi Slovenija, pa predpisov o uporabi fosfatov v detergentih za pranje perila nimajo. To proizvajalcem pralnih praškov povzroča težave, zato industrija v celoti podpira harmonizacijo predpisov v Uniji, pojasnjuje Helena Gombač Rožanec z Združenja kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Slovenska industrija bi namesto relativnih imela absolutne omejitve

Vendar člani slovenskega združenja nasprotujejo predlogu o petodstotni omejitvi glede na težo proizvoda in predlagajo, da bi omejili absolutno težo fosfatov v merici za pranje, in sicer na pet gramov za eno pranje. Po besedah Gombač-Rožančeve je takšna ureditev primernejša, ker so smernice pri proizvodnji pralnih praškov usmerjene v vse večje kompaktiranje, kar pomeni, da so pralni praški vse bolj koncentrirani in je za pranje perila potrebna čedalje manjša količina detergenta. Po predlogu slovenske industrije bi torej bolj koncentrirani pralni praški glede na končno težo proizvoda smeli vsebovati več fosfatov kot manj koncentrirani detergenti.

Ob tem Gombač-Rožančeva zatrjuje, da je slovenska industrija pripravljena za zamenjavo fosfatov z alternativami, saj se o omejitvi fosfatov v detergentih za pranje perila govori že dalj časa. Tudi ona tako kot evropska komisija ugotavlja, da je fosfate z alternativami še najlažje zamenjati prav pri pralnih praških. Za detergente za pranje perila namreč obstajajo ekonomsko učinkovite alternative, medtem ko tega ni mogoče reči za detergente za strojno pomivanje posode ali za detergente za ustanove in industrijo. Pri teh tudi v smislu učinkovitosti čiščenja še ni razvitega pravega nadomestila. Manjša učinkovitost alternativ pri čiščenju pa je tudi razlog, da proizvajalci ne opustijo izdelave pralnih praškov s fosfati v celoti.

Zdravju nevaren le neposreden stik s čisto kemikalijo

Po doslej znanih podatkih fosfati, ki se uporabljajo v detergentih, lahko dražijo kožo, oči in dihala, vendar le pri neposrednem stiku s kemikalijo v čisti obliki, pojasnjuje direktor urada za kemikalije Alojz Grabner. Če preobilica fosfatov povzroči razraščanje alg, ki sproščajo toksine, lahko ti toksini škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, dodaja Lucija Perharič z Inštituta za varovanje zdravja. Perharičeva pravi, da je zdravju nevarno predvsem zaužitje fosfatov. Z zaužitjem čezmernih odmerkov fosfatov lahko pride do poškodb, ki jih povzročajo jedke snovi in zajemajo boleče opekline ter odmrtje tkiva. Prav tako lahko pride do bruhanja in driske, v primeru padca ravni kalcija pa tudi do epileptičnih napadov. Zastrupitve zaradi zaužitja se po navadi pojavljajo pri majhnih otrocih.

Avtor: Marjeta Kralj
www.eko.dnevnik.si