Janez Benko, ki je pred nekaj meseci odprl ekološko vegetarijansko trgovino, ima zelo zanimivo življenjsko zgodbo.
Pred desetimi leti se je kot vegetarijanec lotil treninga tekov, gorskih tekov in ironman triatlona ter v zelo kratkem času dosegel odlične rezultate. S svojim zgledom je na najboljši način krepko omajal v družbi močno zakoreninjen mit, da človek brez mesa ne more opravljati najtežjih fizičnih naporov.
Kako je prišlo do tega, da ste postali odličen vegetarijanski športnik?
V »prejšnjem« življenju sem materialno dosegel praktično vse cilje, ki sem si jih zastavil. Pred dobrimi desetimi leti sem našel izziv v športu. S športom sem želel premagati dolgoletno zasvojenost s cigareti (tri do štiri škatle na dan) in pitje kave. V tistem prelomnem obdobju sem imel tudi težave s prekomerno težo, kajti moj način prehranjevanja je bil zelo slab. Potem pa je moj mlajši sin v časopisu prebral nekaj o škodljivosti konzervansov in barvil. Rekel mi je, da ne bo več jedel hrane, ki vsebuje te umetne snovi. In tako se je začelo. Čez pol leta smo pri hiši že imeli aparat za mletje žita, sojin aparat, kosmičnik, doma pa smo naredili tudi krušno peč za peko kruha. V tem obdobju sem povsem spontano tudi prenehal jesti meso. Zaradi bolj zdravega načina prehranjevanja sem imel veliko več energije, ki sem jo usmeril v šport. V dobrem letu treniranja ob polnovredni vegetarijanski prehrani sem dosegel odlične rezultate: gorski tek na Grintavec (1h:36), Ironman Celovec – 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjanja, 42 km teka, (9h:45) in ljubljanski maraton (2h:59). Na državnih prvenstvih v gorskih tekih sem tekel tik za tekači slovenske reprezentance.
Ali ste trenirali samostojno ali v klubu?
Vsi štirje člani naše družine smo se kot vegetarijanski športniki vpisali v klub Mass. Trener nam je rekel, da nas ne bo treniral, če ne bomo jedli mesa. Zapustil sem klub. V športnih krogih so me na začetku stalno prepričevali, da moram jesti mesne beljakovine, toda po doseženih rezultatih in odličnem počutju sem jim zaprl usta. Pri teku na Grintavec sem imel v žepih samo marelice in bučna semena. Danes vem, da ljudje pojemo preveč beljakovin. Dovolj je že pojesti na primer pest mandeljnov dnevno. V najboljši fizični kondiciji sem opravil test na Fakulteti za šport pri dr. Radoju Miliću, ki močno zagovarja uživanje mesa pri vrhunskih športnikih. Komaj je verjel, da sem kot vegetarijanec tako dobro fizično pripravljen. V mirovanju sem imel srčni utrip samo 32. Tudi to je posledica brezmesne hrane, kajti rastlinska hrana s svojimi nenasičenimi maščobami ne maši žil.
Tudi danes sta videti zelo vitalni.
Če bi ljudem lahko prenesel to energijo, ki jo čutim v sebi, bi se ljudje zagotovo začeli prehranjevati vegetarijansko. Nivo energije se mi je še povečal pred štirimi leti, ko sem iz svojega jedilnika črtal tudi mleko. Rad bi poudaril, da zlasti polnovredna, ekološka rastlinska hrana daje tako veliko energije. Poznam vegetarijance, ki jedo samo sir in čokolado in njihov videz je slab. Ljudje smo res zanimivi. V avto dajemo pravo gorivo, ga redno servisiramo, v svoje telo pa pogosto bašemo napačno in ceneno gorivo.
Kakšne so še prednosti uživanja rastlinske hrane?
Glavna pridobitev je boljše počutje in sprememba mišljenja. Šport in zdrava prehrana sta mi dala samozavest. Včasih sem se pred sestanki s cigareto v ustih tresel, ali bom dobil posel, danes pa sem veliko bolj umirjen, senzitiven. Spremenil se mi je pogled na svet. Včasih sem brez kančka slabe vesti odmetaval smeti, spuščal olje v okolje, danes pa imam veliko bolj spoštljiv odnos do narave.
Avtor: Damjan Likar
Vir: revija Osvoboditev živali, december 2010
