Spoznamo novega partnerja, dobimo novo službo, kupimo stanovanje, rodi se nam otrok, otrok se poroči in dobimo vnuka, to so dogodki ob katerih smo veseli in navdušeni, toda istočasno takoj naredimo vse, da se občutek radosti zaduši in pustimo prosto pot strahovom. Zakaj?
Zato, ker si ne upamo čutiti, biti srečni, ker takrat odpremo svoje srce in snamemo masko. Takrat postanemo ranljivi. Ranljivost pa je za večino ljudi slabost. Biti ranljiv ima velik negativni prizvok. Tako ženske kot moški imamo to lastnost in različna prepričanja o ranljivosti, ki vzbuja občutek bolečine in velik strah pred sramoto.
Sramota za ženske je:
– da niso vitke
– da niso dobre gospodinje
– da niso poslovno uspešne
– da niso ljubke
– da niso seksi
– da jih mož vara
– da so samske in nimajo otrok
To je le nekaj ženskih sramot in sedaj še najbolj pogoste moške:
– da so premalo odločni
– da karierno ne napredujejo
– da zaslužijo manj kot sosed
– da niso športniki
– da v postelji niso mačoti
– da pokažejo svoja čustva
– da nimajo avta, vozniškega izpita
– da niso naredili hiše, kupili stanovanja
Občutek ponižanja in sramote je naredilo to, da smo postali otopeli in si nadeli neprebojne oklepe, čelade in maske. Zakaj? Zato, da nam ni potrebno čutiti. Če želimo čutiti, je potrebno odpreti srce in takrat postanemo ranljivi. Vendar pa smo prikrajšani za neizmerno lepo čustvo, radost. Namesto, da bi sledili temu čustvu in sebi, nas je strah se izpostaviti in odpreti srce za partnerja, otroke in prijatelje. Podzavestno si izmišljamo strahove in predvidevamo negativne izide dogajanja.
Primer: Spoznala je novega partnerja, občutek radosti je velik, toda takoj nato se spomni, da se bo potrebno v intimnih odnosih sleči. Takoj se izpostavi občutek sramote, kako bo videti, zato beži od osebnega stika. Ravno tako tudi on. Skrbi ga, kakšen bo v spolnosti ali bo zadovoljna, ali je dovolj moški itd. Skrbijo ga tudi čustva, ali bo copata, če se ji izpove? Oba razmišljata o zavrnitvi in nihče o radosti, saj sta jo popolnoma zadušila. Škoda, da je maska premočna in se skrijemo za njo. Prikrajšani smo za radostno življenje. S temi strahovi in občutki sramote se srečujem vsak dan.
Ne dušite radosti! Ranljivost ni sramota, temveč zavedanje sebe in svojih občutkov.
