Zdaj ko sem v srednjih letih in gledam za nazaj ter mlajše od sebe vidim, da smo ženske globoko zakodirane v vzorcu “Nisem dovolj dobra”. Verjetno si zanj že slišala, brala ali celo delala na tem, da ugotoviš kaj pa je tisto, kar bi te spravilo v prepričanje “Dovolj sem!”
In si mogoče ugotovila, da ne gre tako lahko in da se občutek vrača in vrača.
Gre za dejstvo, da dolgo let živimo v svetu moške energije. Ker na zemlji še ni tiste prave zavesti, oba spola delujeta iz podzavestnih vzorcev in tako še naprej vzdržujeta neko tiho vojno.
ŽENSKE s svojo maternico predstavljamo tiho grožnjo, saj so v njej shranjene skrite moči. To je tako mogočna energija, da se je še ženske bojimo. Z njo bi lahko delale čudeže, a smo na to znanje pozabile, nagaja pa nam tudi naša osebna prtljaga in potem živimo dobesedno samo na pol.
Obenem so v naših celicah zapisani strahovi iz časov, ko so ženske skurili na grmadah, poniževali, bili do njih nasilni, jih posiljevali,… Strah pokazati svojo moč je zato globoko zakoreninjen v nas in onemogoča, da zadihamo svobodno.
Seveda je vse narejeno z namenom, tudi to, da uporabljamo le del svojih moči. Če bi ženska uporabila v tem trenutku svojo moč, bi jo lahko na napačen način. Kajti naša božanska iskra počiva globoko v samem jedru našega bitja, nad njo pa plasti različnih osebnosti, osebna zgodovina, ego, privzgojeni vzorci in navade, maske, nepredelani občutki jeze (besa), sramu, razočaranj. Veliko tega je naplastenega, zato je dobro lupiti sebe počasi in vztrajno:
– saj naš živčni sistem ne prenese hitrega dviga višjih vibracij;
– ko nekaj spoznamo, traja nek čas, da to novo spoznanje vpeljemo v svoje življenje;
– poleg širjenja zavesti je potrebno spremeniti tudi navade, ki so sestavni del našega bitja;
– imeti je potrebno dovolj energije za vsakodnevna opravila kot tudi za procese, transformacije in spremembe.
Vem, da bi si želele na eni delavnici narediti vse 🙂 A ne gre. Delo na sebi je tek na dolge proge, zato največja darila prejmejo najvztrajnejše.
Nagovarjam te, da ostaneš zvesta sebi, si priznaš resnico in sprejmeš vse temne dele sebe. Izpoj, izpleši, izkriči nakopičene občutke in dovoli bolečini, da pride na plano. Objemi jo, sprejmi jo, globoko dihaj in jokaj. In v nekem trenutku bo tvoj energijski dvojnik prevzel vajeti in počutila se boš sto kil lažjo.
Vedi, da te razumem.
Tvoja sobojevnica Leticija.
