Življenje je pusto, če v njem ni žarkov sonca sreče in zadovoljstva.
Če želimo biti v življenju srečni, je potrebno, da za srečo v
svojem življenju poskrbimo sami pri sebi.
Kadar je vir vaše sreče odvisen od volje drugih ali iz zunanjih okoliščin, vir sreče presiha dokler morda celo ne presahne. Za trajni vir sreče zato lahko poskrbimo zgolj sami, da živimo srečno, smo pogumni in si sledimo.
Pogosto smo vzgojeni povsem nasprotno, da je skrbeti zase sebično, da je potrebno namesto tega streči željam drugih oz. živeti za druge ali po pričakovanjih drugih in sebe dati na stran.
Je tudi vam to znano?
Ko sebe damo na stran, damo na stran tudi priložnost srečnega življenja. Srečo včasih sicer ulovimo, večinoma pa jo zgolj lovimo, dokler se tudi tega ne naveličamo in potem se vdamo v usodo, si zakrivamo resnico z raznimi izgovori.
Veste kakšni so vaši?
Veste kaj si v življenju zares želite?
Veste kakšno bi bilo lahko vaše avtentično življenje?
Če se odločite za spremembo, se boste verjetno srečali z notranjimi in zunanjimi ovirami in odpori, kajti vsem v vašem življenju ne bo všeč, da boste postali bolj samostojni in manj odvisni, tudi delu vas samih ne.
Veste zakaj niti sami sebi pogosto ne želimo sreče?
Prva ovira s katero se na poti srečamo, je naša lastna lagodnost. Ko se to zgodi nas ravno lastna lagodnost v kombinaciji s samoprevaro odvrne od rešitev “problemov in izzivov”, ki so se nam v življenju nabrali. Poznate izgovor, ki se pojavi ob prvi večji oviri in nekako zveni v tej smeri: »Kaj bi se naprezal in si kompliciral življenje, saj mi ni tako hudo, saj je kar v redu.« Če ste vsaj malo iskreni, si priznate, da vam marsikaj sicer ni všeč, ste se vdali v usodo… in živite za tistih nekaj vikendov ali dni dopusta. Morda ste celo prišli do zaključka, da je sreča izmuzljiva ali celo iluzija in da je vaše obstoječe življenje pravzaprav čisto normalno in srečno nesrečno.
Če se vdate lagodnosti in samoprevari, živite “sivo življenje” z nekaj
odtenki mavrice na vsake toliko časa in mavrica znotraj vas nikdar ne dobi priložnosti zasijati v vsej svoji naravni veličini.
Resnica je, da je stanje v vašem življenju zgolj vaša izbira.
Kako bi svetovali svojemu prijatelju, če bi »zapravljal življenje« na tak način?
Kakšen svetovalec bi mu s svojim nasvetom bili?
Druga ovira so ljudje, ki imajo koristi od tega, da ste jim v življenju podrejeni, da verjamete njihovim obljubam in plešete po njihovi melodiji in taktu. Naj naštejem samo nekatere: politiki, prodajalci vsega mogočega, kar je povsem neuporabno in deluje morda samo v oglasu, taki in drugačni voditelji in duhovni razsvetljenci,… Ko se jim boste postavili po robu ali hoteli oditi iz njihovega hlevčka, bodo na vas pritisnili z različnimi sredstvi manipulacije ali diskreditacije in če boste bolj zaupali njim kot sebi, bodo verjetno pri tem zelo uspešni. Ostali boste “ovce levjega porekla”.
Tretja ovira so naše naučene predstave o morali, ponosu, zvestobi ter drugih podobnih predstavah, ki so nam vsem več ali manj vcepljene v glavo s strani naših staršev, institucij, družbe… skratka ljudi, ki smo jim zaupali, da vedo, kaj je res in prav ter kaj ne. Te predstave v nas samih pri odločanju o spremembah ustvarjajo oz povečujejo našo notranjo razcepljenost, vse dokler jih ne razrešimo in se “integriramo”.
Četrta ovira je strah in potreba po nadzoru. Nezaupanje sebi ustvarja strahove. Življenja ni mogoče popolno nadzirati, lahko pa ga živimo polno, s tem da si v dogodkih sledimo.
