Današnji zapis bo mogoče malo pristranski. Ker včasih se je potrebno spustiti iz neke višje duhovne sfere v smislu “vsi smo eno, duša nima spola, vse je tako kot mora biti, vse je refleksija tvojega stanja duha”, v bolj prizemljena ozemlja, kjer še vedno obstajata dva spola in kjer najbolj osnovna dinamika -JAZ, še vedno ni področje na katerem bi bili neki blazni mojstri. Zaenkrat imamo še telo, imamo čustva, imamo um. Začnimo tukaj. Tokrat pri ženskah. 🙂 Na malce humoren in napihnjen način. Ne bom govorila o mejah ki so potrebne v odnosih in o tem da sta v odnosu vedno dva, ampak se bom dotaknila zadeve iz ženske perspektive. Čisto tako, kot da dajem nasvet obupani prijateljici.
Zadnje čase se zaletavam v ljudi, ki se ciklično razhajajo s svojimi partnerji na vsakih nekaj mesecev, odhajajo, se vračajo in rešujejo odnose. Tudi sama sem bila del te zgodbe- na obeh straneh. Večina žensk je bila vsaj enkrat v življenju deležna bridkega spoznanja da sorodna duša ni tako sorodna kot si je predstavljala na začetku, vendar zavoljo starih dobrih časov in starih dobrih programov da ljubezen vse prenese, vztraja v neki zgodbi z naslovom Večno sonce brezmadežnega uma (citiram prijateljico). 🙂
Kako pozabiti čustveno nedostopnega moškega in iti dalje. Kaj je tisto kar večino mojih znank in prijateljic drži v primežu odvisnosti kjub temu da želijo pretrgati okove in biti svobodne? Osvobojene anksioznosti namreč. Anksioznost so malo drugačni metuljčki v trebuhu in te razlike vse prevečkrat v začetnih fazah odnosa ne opazimo.
Ljudi iz vrste čustvenih nedostopnežev ne moremo opustiti (govorim o opustitvi odnosa oz ideje, podobno kot opustiš alkohol in cigarete), ker so tako “nepredvidljivi”, kar radi zamenjujemo za takoimenovano kemijo, pravo ljubeznijo, to-je-to iluzijo, strastjo itd.
Del mene ki včasih, v trenutkih obsedenosti in iskanju varnosti preučuje astrologijo, bi hitro našel vzroke za čustveno nedostopnost v njihovih kartah, zaradi česar bi tudi pretirano razumela in ostajala in tudi sem-v preteklosti. Vendar sem trenutno v fazi ko se vedno bolj zavedam, da je čas da se dvignemo nad to in prevzamemo odgovornost.
To so skrivnostni, megleni ljudje, ki pridejo v tvoje življenje zelo hitro in te od prvega trenutka dalje vlečejo globje in globje v neko enigmo, ki je zasvoljiva. Čustveno nedostopni ljudje hitro vstopajo tudi v seksualne odnose, kar po mojem mnenju predstavlja neko kompenzacijo za nezmožnost drugačne vrste intimnosti. Če bi bila sposobna poslušati in prebirati med vrsticami medtem ko poslušaš metuljčke v trebuhu, bi slišala te besede “imam smolo v odnosih, ne vem če sem sploh sposoben partnerstva, vedno več dam kot dobim, moja bivša to..moja bivša tisto..” , precej drugače .Vendar tem besedam ne verjameš, niti jim ne daješ teže, ker čutiš močno medsebojno privlačnost..
Zanima te zakaj je ta oseba taka. Zanima te kaj je za tem. In predvsem-zanima te, če si mogoče ti tista ki ga boš odprla s svojim neskončnim razumevanjem. Ali v prevodu- neskončno morje mešanih signalov, miselnih iger, manipulacij, dvom v lastne potrebe in želje, “kaj-hudiča-je-narobe-z-menoj” monologov, dvom v lastno prištevnost in ubogo životarjenje v odnosu ki je še vedno nekako vreden reševanja, ker je to boljša alternativa kot da ostaneš sama v velikem hudobnem svetu..:)
Večkrat si nesrečna kot srečna ampak ne znaš in ne zmoreš ven. Grozno je, ker si ga videla kako zna biti neverjeten in čudovit moški. Nepredstavljivo je, ker je bil na trenutke točno to kar iščeš in želiš od partnerja. In kar naenkrat dojameš da je s teboj nekaj narobe in ne z njim. Da premalo delaš na sebi. Da če bi naredila še to..in to..bi verjetno veza uspela in ne bi bila v tej Dr. Jekyll in Mr. Hyde mineštri. Seveda preslišiš njegovo kritiziranje zamaskirano v dobronamerne nasvete, ker ti vendar hoče le dobro. Vama obema. Vajini vezi. Ampak vedi- perfekcionizem je zunanji izraz podzavestnega iskanja napak, z namenom opravičevanja čustvene nedostopnosti oz ranjenosti in izgovor da se nekomu ni treba popolnoma predati. Ali kot temu rečem- je človek z eno nogo zunaj odnosa. To je strah. Strah za katerega nisi ti odgovorna.
In še preden se zaveš, stojiš v knjigarni in kupuješ knjigo Moški so drugačni,ženske tudi, zraven odpiraš socialna omrežja in preverjaš zakaj je tvoja Ljubezen on-line,medtem ko je nujno zaposlen. 😉 In razmišljaš katero tvoje dejanje in katera tvoja lastnost je spremenila tvojega princa v hladno in nedostopno žabo.
Kako torej naprej iz objema čustveno nedostopnega človeka?
Najprej se zaveš (takoj zdaj), da je objokavanje človeka, ki ni sposoben čustvene intimnosti, ki se ne zaveda tvoje vrednosti, ki ne ravna s tabo spoštljivo, nežno in z ljubeznijo, podobno praznjenju omare. Znebiš se starih oblačil, veš da ti niso več prav ali všeč, malo te stisne ker si še vedno navezana na tisto lepo jakno, ampak veš da ti ne služi več.
“Vem da me ima rad. Potrebuje samo malo časa. Zelo je obremenjen v službi. Ve, da ne bo našel boljše od mene.”
Ne. Žal ne. Ne gre tako.
Veste kdaj človek dojame da dejansko ne more najti boljše od tebe? Ko se TI zaveš da si TI zaslužiš boljše. In paradoksalno, tisti trenutek ni več važno kaj si on misli. Ni važno kako dobro se drugače ujameta, koliko dobrih pogovorov o vseh možnih filozofijah sta imela (seveda nikoli konkretno o vajini prihodnosti), koliko prezentacij v powerPointu o svoji razumevajoči naravi si mu predstavila. Besede ne štejejo. Štejejo dejanja. In tvoje dejanje naj bo od tega trenutka dalje, dejanje samospoštovanja. To pomeni da si tam izključno zase. Nič več zanj. Edini način da se pomakneš naprej je ta, da dojameš kdo on je, kdo je bil in kdo nikoli ne bo s tabo. Ni sposoben čustvene intimnosti in ni tvoja naloga da vlečeš čustvene roza zajčke iz magičnega klobuka.
Kar naprej mu daješ možnosti in iščeš izgovore zanj, ker si v odnosu, ki odslikava odnos ki ga N-IMAŠ sama s seboj. Ko se boš dobro počutila v svoji koži, se imela rada in bila iskrena do sebe, potem ne bo niti ene možnosti da bi še naprej vztrajala v tej agoniji, ni važno koliko časa in truda si vložila v odnos.
Čustveno nedostopni ljudje so preokupirani s seboj. In vedno se počutiš kot da je nekaj narobe s tabo. Ti si želiš biti tista prava, edina zanj. Zato ne spustiš. Čutiš strast. Ta strast ni nič drugega kot želja po zmagi. Želiš zmagati. Veš da ne moreš dobiti celega in tukaj se skriva ta kemija..privlačnost. Tako je privlačen ker tudi ko misliš da je tvoj, čutiš da nikoli ni čisto prisoten. In to je tisto kar potegne iz tebe antene usmerjene samo še k njegovi potrditvi in umirjanju tvojih negotovosti. Ker si zasvojenka se vrtiš v krogu in svojo vrednost potrjuješ z uspehom spreobračanja nekega projekta, v čustveno zbujenega, odgovornega osebka, ki je sposoben avtentične intimnosti.
Odkorakaj stran. Govori z ljudmi ki razumejo. Piši. In odreži. Vzemi si odmor od odnosov. Fokusiraj se nase. Ključ do uničenja bolečine, obsesije in odvisnosti leži v tem da se nehaš prepirati z realnostjo in začneš delati najprej na zdravem odnosu same s seboj. Bodi najprej žalostna. Jezna. Vse faze minejo. Prosim pa te, da se spominjaš trenutkov, ko se nisi počutila spoštovano in ljubljeno. Ker dobro veš da je bilo teh trenutkov veliko več kot je normalno v zdravi vezi. Kako si se počutila skozi odnos. Z njim. Je to partnerstvo ki si ga želiš? Poudarjam-piši! Počasi boš prišla do zaključka kaj storiti. Zato pravijo-v znanju je moč. Spoznaj sebe. To je zaključek ki ga čakaš.
Imaš to življenje(o čemer bi se dalo razpredati 😉 ), in minilo bo hitreje kot si predstavljamo. Mislimo da imamo čas. Ne zapravi ga za tekanje za nekom. Ne zapravi ga s pretirano empatijo -izgovori. Ne zapravi ga, medtem ko skušaš razumeti nekoga do točke, da začneš izgubljati samospoštovanje.
Rada se imej. In vedi da so bili vsi moški v tvojem življenju tisti ~pravi~. Vsak je bil the One. Vsak te je pripeljal to točke kjer si sedaj in vsak ti je dal izkušnjo. Izkušnjo, ki te vozi bližje k Tebi.
In ko ti moški postreže s klišejskim izgovorom da si zaslužiš boljše od njega, mu verjemi to 😉
