Budizem je ena izmed petih največjih svetovnih verstev, vendar Buda pred približno 2.500 leti ni ustanovil religije, ki uči o vsemogočnem Bogu, ki naj bi ustvaril ta svet in vse, kar na njem obstaja. Po budističnem izročilu naj bi Budo po tem, ko je pri svojem 35. letu pod figovim drevesom v Bodgaji dosegel popolno razsvetljenje, obiskal Bog Indra in ga prosil, naj ljudi in bogove uči svojo Darmo in ga tudi prosil naj pove ljudem, da ni on kriv za njihovo trpljenje.
Buda je kot velik revolucionar, moder učitelj in sočuten vodnik pokazal pot, po kateri lahko hodimo, da se sami preko pravilnega razumevanja zakona vzrokov in posledic osvobodimo vseh oblik trpljenja (rojstva, staranja, bolezni in smrti) in s spoznanjem modrosti dosežemo osvoboditev iz pogojenega kroga ponavljajočega se rojevanja in umiranja (iz t.i. Samsare). Da resnično lahko stopimo na to nezmotno Pot prebujanja, se moramo najprej zanesti na verodostojne “vire”, ki nam pri tem lahko zares pomagajo. V budizmu so to Trije Dragulji: Buda, Darma in Sanga.
Buda je sočutni vodnik, Darma je njegov modri nauk in Sanga je skupnost, ki je te globoke nauke že spoznala.
Buda
Buda je kot zdravnik
Rečeno je, da ima Buda naslednje kvalitete, ki izhajajo iz njegovega razsvetljenega stanja uma: ima popolno modrost, popolno sočutje in popolno moč ali sposobnost voditi čuteča bitja po poti do osvoboditve in razsvetljenja. Budisti vidijo Budo kot zdravnika, ki je diagnosticiral bolezen čutečih bitij, njihovo trpljenje, ter pokazal na resnični vzrok trpljenja (nevednost) ter podal zdravilo v obliki svoje Darme. Buda nas ne more osvoboditi iz samsare, lahko nam je “le” pokazal pravilno pot, ki nas gotovo vodi do osvoboditve. Naša odločitev in odgovornost je ali želimo slediti njegovim naukom in hoditi po tej Poti.
Darma
Darma je kot zdravilo
Rečeno je, da je Buda za časa svojega življenja podal 84.000 učenj, ki vodijo bitja po poti nenasilja, vrline, ljubeče prijaznosti do vseh čutečih bitij in po poti modrosti. Učil je, da je korenski vzrok za naše trpljenje naša nevednost o resnični naravi vseh pojavov, zaradi katere ustvarjamo navezanost, jezo, ljubosumje, ponos, in vsa druga uničujoča čustva, zaradi katerih ravnamo nekrepostno.
Če bi se zavedali trenutne minljivosti in resnične narave pojavov, ne bi ustvarjali navezanosti, bili bi prosti vseh negativnih čustev, in ne bi ravnali pod njihovim vplivom. Tako ne bi ravnali negativno: ne bi ubijali, kradli, lagali, se predajali opojnim substancam in ne bi povzročali trpljenja in škode drugim bitjem. Ko ravnamo negativno, ustvarjamo vzroke za trpljenje drugih in tudi za lastno trpljenje v prihodnosti. Ko ravnamo pozitivno, pod vplivom pozitivnih, vrlih stanj uma, kot je npr. sočutje, ne povzročamo trpljenja za druga bitja, ampak jim pomagamo in ustvarjamo vzroke tudi za lastne dobre izkušnje. To je učenje o karmi ali o zakonu vzroka in posledice. Na podlagi pozitivnih dejanj ustvarjamo dobre vzroke ne samo za to življenje, temveč tudi za naša prihodnja življenja.
Biti dober človek je tako “osnova” za budiste, budizem nam pri tem zelo pomaga. Z dobrim razumevanjem, kaj nam prinaša srečo in kaj prinaša trpljenje, lahko vedno bolj opuščamo negativna stanja uma (kot so jeza, ljubosumje, navezanosti) in pomaga nam, da vedno bolj razvijamo krepostna stanja uma (kot so npr. potrpežljivost, velikodušnost, skromnost). Na ta način lahko postanemo bolj mirni, prijazni in tudi močni posamezniki, ki jasno mislijo s svojo glavo in znajo srečo deliti z drugimi in jim pomagati.
Buda je učil, da so vsi pojavi odvisni od vzrokov in pogojev, zato nimajo lastnega neodvisnega obstoja. Da bi spoznali to resnično naravo, moramo razviti o tem modrost s pomočjo pravilne, redne in vztrajne meditacije. Budovo veliko odkritje ni bilo, da ljudje trpimo, ampak da se ga lahko popolnoma osvobodimo.
Če želimo postati budisti, to pomeni, da si želimo postati zares dobri ljudje, se osvoboditi vseh oblik trpljenja in njihovih korenin (lastne nevednosti, jeze, navezanosti, ljubosumja in ponosa), in da želimo tudi drugim bitjem pri tem pomagati.
Sanga
Člani Sange so kot sočutne medicinske sestre, ki pravilno odmerjajo zdravilo, ki ga je podal Buda.
Sanga je t.i. harmonična skupnost, katere člani so že spoznali globoki nauk in modrost Bude, se osvobodili trpljenja in vzrokov trpljenja ter prebudili brezmejno sočutje do drugih čutečih bitij. Sango na posvetni ravni predstavljajo tudi menihi, nune, in člani skupnosti, ki se razvije ob samostanu ali templju. Vendar pa se v molitvi zatekamo k Vzvišeni Sangi, torej Skupnosti osvobojenih bitij, katerih globoka spoznanja so nepovratna in zasidrana v sočutju. To so Arhati, osvobojeni Bodisatve, in tudi razsvetljeni Bude.
= = =
V Slovenijo konec aprila 2018 prihaja velik mojster tibetanskega budizma, Njegova Eminenca Khenchen Lama Rinpoche, in podelil bo tudi kratek obred Zatočišča. Kdor bi želel postati budist, je to zares dragocena priložnost. Prijazno vabljeni!
Datum: sobota, 28. aprila, 2018, ob 09:00. Kraj: Hotel Park, Tabor 9, 1000 Ljubljana (dvorana “Tabor”). Lahko nam pišete na samostan.gesar@gmx.com ali pokličete na 040 272 688.
= = =
Ob obredu Zatočišča prejmemo ime Darme (budistično ime), ki nam ga podeli mojster obreda. Odločitev za to, da postanemo budisti, ne bi smela biti nekakšna “modna muha” ali nepremišljena poteza, ampak bi morala zrasti iz iskrenega spoštovanja do naukov Bude in iz želje po tem, da jim sledimo.
Ko postanemo budisti, se zavežemo Trem Opustitvam:
1. Ker se zatekamo k Budi, ne bomo več iskali zaščite pri posvetnih bogovih.
2. Ker se zatekamo k Darmi, se zavežemo, da ne bomo škodovali drugim bitjem.
3. Ker se zatekamo k Sangi, se zavežemo, da ne bomo sledili drugim naukom, ki bi izkrivljali naše nazore.
Ko postanemo budisti, se zavežemo Trem Zavezam:
1. Ker se zatekamo k Budi, bomo spoštovali upodobitve telesa, govora in uma Bude, jih postavljali na visoka mesta in jih spoštovali s prikloni in prostracijami.
2. Ker se zatekamo k Darmi, se zavežemo preučevati budizem, kolikor je le mogoče.
3. Ker se zatekamo k Sangi, se zavežemo, da bomo poslušali besede in učenja članov Sange in še posebej našega učitelja Darme.
