Ko se spuščam v brezno brezupa…
Ko že tonem v razočaranju…
Ko začnem padati v kremplje žalosti…
Ko me pričnejo napadati dvomi…
Se nenadoma zavem in spomnim, da se to že enkrat (bolj rečeno večkrat) v preteklosti dala čez in da ne rabim več iti skozi to! Vsaj ne v takšni intenziteti… Zavem se, da sem močnejša od tega. Zavem se, da nisem na svetu brez pomoči, četudi se mi kdaj zazdi tako.
Včasih se lekcija ponovi, samo zato, da jo dokončno osvojimo. Glede na to, da samo sledim sebi in klicu duše mora in vem, da bo vse tako kot je zame najboljše…