Mandala – že v samem imenu se skriva harmonično nihanje. Beseda izvira iz sanskrta in pomeni krog, red, strukturo ali osrediščenje.
Krog nas spremlja povsod v naravi, tako v mikro kot v makrokozmosu. Že od praveka je bila glavni simbol za koncentracijo, meditacijo, osebnostni zrelostni proces, zaščito in zdravljenje.
V naravi se mandale pojavljajo povsod okoli nas, na celem planetu in v vesolju. To so krogi pravilnih oblik, ki predstavljajo celoto. So naravni „Feng shu“.
V naravi naletimo na mandale ob vsakem koraku. Skoraj vsak dan, ko oblaki ne prekrivajo neba, lahko s prostim očesom opazujemo sonce, ki je ena od največjih mandal. Ko opazujemo prerezano deblo drevesa, vidimo, da so v deblu zarisani krogi, za vsako leto rasti eden. V njih so zbrane vse informacije o njegovem razvoju. Ptice si zgradijo gnezdo v obliki kroga. Pajek po naravnih tokovih, ki potekajo v naravi splete mrežo, ki je čudovit primer mandale. Če prerežemo pomarančo, limono ali ostale citruse po sredini, opazimo v njihovi sredini iz centra navzven izhajajoče trikotnike, ki si sledijo v pravilnem zaporedju. Prerezano jabolko skriva v sebi obliko pešk, ki tvorijo manjši pentagram. Cvetovi rastlin, kot so sončnica, narcisa, vrtnica, hibiskus in druge so prekrasne mandale, ki jih radi občudujemo. Hiše vrtnih polžev lazarjev, školjke morskih polžev Navtilus tvorijo pravilno Spiralo Mirabilis ali Čudežno špiralo (iz centra ven izhajajoči krogi, ki se v vsakem nadaljnjem povečajo). Vsak dan uporabljamo za začinjanje jedi sol in za sladkanje sladkor. Ti kristali so čudovit primer mandale, prav tako snežinke, ki padajo na zemljo pozimi.
Mandala je prisotna v vseh kulturah na svetu. Stari Egipčani so jo upodobili na steni Horusovega templja v Edfuju. Za njih je predstavljala prvotno stanje obstoja, ki je bilo prisotno še pred velikim pokom v vesolju. Iz nje je po prapoku nastal človek, žival, rastlina in mineralni svet. Egipčani so ustvarjali mandale za čiščenje podzavesti in ponovnega prebujanja praspomina.
Leonardo da Vinci (1452 – 1519) je pri risanju človeka upošteval osrednjo točko človekovega telesa Haro (axsis mundi – os sveta), ki se nahaja štiri centimetre pod popkom. Ko je v to točko zapičil šestilo, je okoli razkoračenega človeka, ki ima navzgor iztegnjene roke zarisal pravilni krog. Ohranjenih je več njegovih slik mandal, z narisano rožo življenja, zlatim rezom, Spiralo Mirabilis…
Fibonacci je bil eden največjih matematikov srednjega veka pred renesanso, s pravim imenom Leonardo Pisano (živel je med 12. in 13. sto. v Pizi, Italija). Opazoval je naravne zakone in na podlagi tega prišel do zaključka, da je celotna narava matematično urejena. Njena kaotičnost in neurejenost je samo navidezna iluzija, ki zavaja nevedneže. Utemeljil je teorijo o Fibonaccijevem zaporedje in zlatem rezu. Pravilno zaporedje je v naravi povsod prisotno – od razmerij med posameznimi deli teles živali, oblike polževe hišice, razmerja med številom čebel in trotov v panju ter do števila cvetnih listov. Zlati rez lahko zasledimo tudi pri velikih umetniških dosežkih človeštva, pa naj bo to arhitektura, glasba, slikarstvo, kiparstvo itn. Zlati rez je najboljše možno vodilo vsem, ki poskušajo upodobiti skladno lepoto in se med drugim uporablja tudi pri risanju mandal.
Švicarski psiholog Carl Gustav Jung (1875 – 1961), ustanovitelj analitične psihologije, je v prakso s psiho terapijo uspešno vključil delo z mandalami. Zanj so predstavljale arhetipe, univerzalno prasliko duše človeka. Razumel jo je kot ključ k skrivnostim našega notranjega sveta. Krožne podobe so bile zanj premik v smeri osebnostne rasti, izražanje ideje varnega zatočišča, pot v lastno sredino.
Ugotovil je, da risanje mandal lahko pomaga pri tem, da se v človekovi podzavesti ponovno vzpostavi naravni, univerzalni red – »stanje samo ozdravitve“. Ob opazovanju procesov pri svojih pacientih je opazil, da so z risanjem mandal uspešno vzpostavili duševno ravnotežje, odpravili stanja strahu in tesnobe ter kaotična psihična stanja. Zanj so bila zato sredstvo za samo ozdravitev.
Ko rišemo mandale se je potrebno skoncentrirati na to drobno delo. Posledica tega je močno povečana pozornost. Pri risanju mandale na podlagi svete geometrije se srečujemo z jasno zgradbo slike, ki ima svoj namen in tisočletja staro osnovo. Vse razlage njenega pomena so si enotne, da je središče mandale povezano s središčem tistega, ki jo riše.
Zato pravijo mandali tudi »z d r a v i l n i k r o g« in »k r o g s v e t l o b e«.
Smo del stvarstva. Iz njega lahko črpamo neminljivo energijo, ki nam daje več življenjske kvalitete. Z risanjem mandale ustvarimo v svoji notranjosti globok mir, sproščenost, povezanost, zbranost, harmonijo in izpolnitev. Preveva nas občutek živosti, radosti in pomirjenosti s samim seboj. Globok simboličen pomen mandale in raznolikost vzorcev omogoča duši, da se sprosti od naporov.
