Enostavno božansko
Tibetanske pojoče sklede so skrivnosten zvočni pojav, ki so ga prvi odkrili “duhovni turisti” v Himalaji, po kitajski invaziji na Tibet pa se je pojavil tudi v Evropi in ZDA.
Dandanes ljudje čudoviti zvok teh posod odkrivajo na koncertih in ploščah, na Zahodu pa jih uporabljajo tudi v terapevtske namene. Kadar obnje udarjamo ali jih nežno drgnemo, zazveni čudovit vibrirajoč, doneč zvok, ki prinaša globok mir ter povrne telesno in duševno ravnovesje. Vzhodne tradicije že tisočletja govorijo o atomih, ki ustvarjajo zvok, s čimer so presenetljivo blizu teorijam sodobne fizike. Zvok je nedvomno eden od najmočnejših medijev, saj lahko preobrazi človeški duh v različna stanja zavesti. V preteklosti je bil dostop do teh drugih resničnosti izjemno varovana skrivnost; ljudem se je razkrila šele po dolgih obdobjih raziskovanja, meditacije in opravljanja posebnih obredov.
Pojoče sklede so se pojavile zunaj Tibeta po kitajski invaziji leta 1951, ko so Kitajci uničili več kot 90 odstotkov tibetanskih templjev in jih porušili do tal. Menihi so bili tisto nekaj lastnine, kar jim jo je uspelo prinesti iz Tibeta, prisiljeni prodati.
Tako so se na stojnicah tržnic v Nepalu in severni Indiji pojavili religiozni artefakti, med njimi tudi pojoče sklede, ki v svojem izvoru združujejo šamanistične religiozne rituale Bona in budistično meditacijo. Lame so uporabljali pojoče sklede pri skrivnih, tajnih obredih, ki so jih vodili priznani mojstri zvoka. Uporabljali so jih zase, ne javno, na potovanjih duha, da bi dosegli duhovno čistost in samospoznanje ter prišli v stik z drugimi razsežnostmi, planeti, duhovi in celo z mitsko deželo nesmrtnosti, Šambalo.
Zlitine iz sedmih kovin
Po tradiciji so sklede izdelane iz zlitin petih do sedmih kovin: zlata (Sonce), srebra (Luna), živega srebra (Merkur), bakra (Venera), železa (Mars), kositra (Jupiter) in svinca (Saturn). Vsaka kovina ima poseben zven harmoničnih tonov in nadtonov, skupaj pa ti zvoki proizvajajo izredno zveneč, doneč zvok. Resnična razmerja med kovinami v skledah različno vplivajo na kakovost njihovega zvoka. Vse sklede niso izdelane iz sedmih kovin; včasih je kovin več, včasih manj.
Prave tibetanske sklede navadno vsebujejo več srebra in kositra, medtem ko imajo nepalske sklede zlat sij. Okrogle kovinske sklede so različnih velikosti. Nekatere so zloščene, druge motne in brez leska, tretje zlate, tu in tam se najde tudi kakšna črna. Poleg tibetanskih skled obstajajo še nepalske, japonske in bengalske ter kristalne sklede, izdelane iz stekla. Ena od razlag, zakaj je sestava pojočih skled tako različna, pravi, da potujoči kovači materiala niso prenašali s seboj, ampak so uporabljali rude in kovine, ki jih je v gorah in planotah “strehe sveta” v izobilju. Znanje izdelovanja pojočih skled, ki so ga premogli ti nomadski kovači, se dandanes izgublja, zato večina skled, izdelanih v zadnjih štirih desetletjih, ni več narejenih po tradicionalnih postopkih. Toda na Zahodu se povpraševanje po njih vztrajno povečuje.
Raba skled v preteklosti
Številne tibetanske sklede krasijo vzorci zvezd, krogov, pik in listov. Včasih je na zunanji strani vtisnjen napis, ki označuje lastnikovo ime ali ime obreda, pri katerem so uporabili posodo.
Obstajajo tudi tako imenovane koledarske sklede: njihova natančna raba ni znana, vendar domnevajo, da so na temelju zvoka sklede in gibanja vodnih kapljic po njej sklepali, katere kozmične moči vplivajo na določen dan in kateri je najboljši dan za rabo sklede. Številne pojoče sklede so v tibetanskih samostanih uporabljali tudi kot žrtvene posode, saj je moral biti dar, ponujen v njih, povsem harmoničen. Verjetno je tudi, da so zlitine skled vsebovale homeopatske potence pomembnih mineralov. Tako so ženske, ki so pravkar rodile, mesec dni jedle hrano samo iz pojočih skled. Sicer pa so sklede služile tudi za vsakdanjo rabo in kot glasbila.
Igranje na resonančne sklede se izvaja z maleto ali leseno palico.
Mehko udarjanje z maleto po gornjem zunanjem robu sklede ustvarja vibrirajoč, doneč zvok. Če pa z leseno palico z enako hitrostjo nežno drgnemo po robu, bo odgovorila z močnim, nepretrganim, pojočim zvokom. Velja pravilo: večja ko je skleda, dražja je in večjo palico ali maleto potrebujemo zanjo. Zvok je odvisen od oblike in trdnosti sklede, zgoščenosti materiala in trdnosti roba. Barva ne vpliva na zvok. Zvok vsake posode je edinstven, pa naj zveni iz majhne, neugledne sklede ali iz čudovite, sijoče sklede, velike kot čeber za umivanje nog. Obstajajo tudi sklede, ki zvenijo neubrano in razglašeno, zlasti za zahodnjaško uho, vendar imajo čudovit osvobajajoč učinek − prav takšne sklede navadno iščejo zvočni terapevti.
Zvočna masaža celic
Ko ljudje dandanes poslušajo doneči zvok pojočih skled, čutijo, da se je nekaj dotaknilo njihovega duha, jih napolnilo z občutkom velikega prostora ali globokega miru. Številni se potopijo v stanje zamaknjenosti, v katerem izgubijo zavedanje o času in prostoru. Ta občutek se nekoliko omili, če je zvok skled posnet. Dobro počutje po kopeli v zvoku resonančnih skled ni samo posledica globoke sprostitve. Znano je, da je voda idealen nosilec vibracij. Ko udarimo ob skledo, občutimo, da vibrira tudi zrak, ki obdaja skledo. Močne vibracije se hitro razširijo skozi telo, ki je sestavljeno iz približno 80 odstotkov vode, kar izzove blagodejno notranjo masažo vseh celic.
Sklede je mogoče uporabljati v terapevtske namene tudi zaradi zakona sinhronizacije. Znano je, da se dva objekta, ki izvajata skoraj enake gibe, nagibata k povsem sinhronemu gibanju. Že Christian Huygens, nizozemski znanstvenik iz 17. stoletja, je odkril, da dve nihali, ki sta nameščeni blizu, začneta nihati v istem tempu. Podobno se čez nekaj časa dve valujoči gibanji, ki sta skorajda enaki, spremenita in si postajata čedalje bolj podobni, dokler nista enaki. To je sinhronizacija. Ženskam je ta pojav dobro znan v zvezi z menstruacijo; sestre ali prijateljice, ki živijo pod isto streho, imajo pogosto sočasno menstruacijo.
Človeško telo z energijskega vidika ni nič drugega kot skupek vibracij in valovnih dolžin. Bolezni so pogosto posledica motenj v energijskih pretokih. Ko je zdrav organ dobro uglašen, vibrira samo z lastno frekvenco, medtem ko je frekvenca bolnega organa motena. Pojoče sklede okrepijo izvorne, harmonične frekvence in spodbudijo telo, da odkrije svojo lastno harmonsko frekvenco s tem, da vibrira v frekvenci sklede. Ko je telo sinhronizirano, začne vibrirati neodvisno. Močne vibracije pojočih skled pripomorejo, da se telo uglasi z lastno nemoteno frekvenco.
Zdravilno valovanje vibracij
Če namestimo skledo poleg telesa ali nanj, bomo občutili, kako po njem potujejo vibracije. Blagodejne in dolgotrajne vibracije valujejo po telesu, prebijajo energetske blokade in pospešujejo samozdravljenje. Masaža stopal in dlani z vibrirajočim zvokom deluje na akupunkturne točke telesa. Ena skleda ima lahko vzorec valovanja, sestavljen iz dolgih valov, druga ima lahko zvok, ki ustvarja manjše, lokalne vibracije, tretja pa vzbuja vtis, kot da zvok prodre naravnost skozi telo. Masažo s skledami lahko izvajamo tudi v vodi, kjer so vibracije, ki se širijo v koncentričnih krogih, lepo vidne na površini. Ko udarimo na plavajočo skledo ob telesu, vibrirajoči zvok potuje do telesa in ga sprošča.
Vsak človek vibrira s svojo lastno frekvenco, zato na vsakem človeku skleda resonira popolnoma drugače. Poleg tega se vsak človek iz trenutka v trenutek telesno in duhovno spreminja, zato ista skleda ob različnem času zveni drugače. Pri nekaterih ljudeh visoki toni resonirajo dlje, pri drugih pa pojemajo hitro, vendar pri njih dlje zvenijo nižji toni.
Po energijski anatomiji ima človek več teles; eno od njih je tako imenovano eterično telo, ki je tik nad kožo in ga nekateri ljudje vidijo kot bel, volnen obris, nekoliko večji od fizičnega telesa. Eterično telo deluje kot univerzalen informacijski filter, ki sprejema vse zunanje informacije in jih pošlje na pravo mesto. Kadar je eterično telo celo, nepoškodovano in brez lukenj, človek obvladuje dogajanje in se primerno odziva na okoliščine. Kadar so v eteričnem telesu luknje ali je oslabljeno, se utegnejo njegovi odzivi občutno spremeniti. Luknje v eteričnem telesu še zlasti povzroča uživanje mamil in nekaterih alopatskih zdravil.
Zvok pojočih skled in zvoncev pomaga oblikovati novo mrežo povezujočih niti, ki pripomorejo, da se luknje v eteričnem telesu lažje in hitreje zakrpajo. Ljudje se navadno že po prvi zvočni masaži počutijo boljše in se v svojem telesu počutijo udobneje.
Širjenje zavesti
Znanstvene meritve elektromagnetnih možganskih valov so dokazale obstoj jasno prepoznavnih valov, ki so povezani z različnimi stanji zavesti. Znano je, da možgani v normalnem stanju, torej v vsakdanji zavesti, proizvajajo valove beta. Valovi alfa so prisotni v stanju meditacije in mirne zavesti. Valovi theta so značilni za stanje dremeža, valovi delta pa se sprožijo samo v globokem snu. Ko so snemali valove, ki jih ustvarjajo pojoče sklede, so odkrili vzorce valovanja, enake valovom alfa, ki jih proizvajajo možgani. To predrami občutek globoke sprostitve in odprtja notranjega prostora.
Informacije v možganih se prenašajo prek nevronov. Ta prenos uporablja elektrokemične značilnosti celic, ki prenašajo hitre komunikacijske valove. Vsak od bilijonov nevronov v človeških možganih lahko ustvari kar 100 milijonov povezav. Človeški možgani imajo torej neomejen potencial. Prosto gibanje vibracij, ki jih proizvajajo pojoče sklede, spodbujajo nevrone, da ustvarijo več sinaptičnih povezav. To bi lahko pomenilo, da zvok skled tudi zvišuje in razširja zavest, kar je tudi bil njihov prvoten namen. Takšna stanja pripomorejo tudi k razblinjanju starih negativnih vzorcev in blokad, s širjenjem zavesti pa se odpirajo nove možnosti v čustvenem in duhovnem življenju.
Avtor: Andreja Paljevec
Vir: www.viva.si
