Moški je odšel k brivcu, da mu uredi lase in brado. Ves čas striženja sta imela zelo prijeten pomenek. Govorila sta o mnogih stvareh in, ko sta se dotaknila tematike o Bogu je brivec dejal: “Ne verjamem, da Bog sploh obstaja.”
“Zakaj tako mislite?” ga je vprašal moški.
“Pojdite ven na cesto in boste takoj opazili zakaj ni Boga. Če bi Bog obstajal, na tem svetu ne bi bilo toliko bolanih ljudi, niti toliko zapuščenih otrok? Če bi Bog obstajal, tudi ne bi bilo ne trpljenja, ne bolečine. Ne morem si predstavljati ljubečega Boga, ki bi dopuščal vse te stvari.”
Moški se je malo zamislil, a ni nič odgovoril, saj si ni želel prepira. Ko je brivec svoje delo končal, je moški že hotel zapustiti lokal. Tisti hip pa je na cesti zagledal človeka z dolgimi umazanimi lasmi in neostriženo brado, ki je bil videti umazan in zapuščen.
Obrnil se je in dejal:” Veste kaj, brivci ne obstajajo.”
“Le kako lahko kaj takega rečete?” ga vpraša presenečen brivec.” Jaz sem tukaj in jaz sem brivec. Ravnokar sem vas ostrigel.”
“Ne,” pravi moški.”Brivci ne obstajajo, kajti če bi obstajali, ne bi bilo ljudi z dolgimi umazanimi lasmi in neostriženimi bradami, kot je tale zunaj.”
“Pa vendar brivci obstajajo. Vse kar se dogaja je le to, da ljudje ne prihajajo k meni.”
“Natančno to,” mu pritrdi moški. “To je bistvo. Bog ravno tako obstaja. A vse kar se dogaja je le to, da ljudje ne prihajajo k njemu in ga tudi ne iščejo. Zato je toliko bolečine in trpljenja na tem svetu.”
