Živali zdravilno vplivajo na človeka

OGLAS

Fascinantni izsledki raziskav
Vse več študij dokazuje, da živali včasih učinkujejo bolje kot katero koli zdravilo, saj imajo resnično terapevtske sposobnosti.

Druženje z živalmi lahko pozitivno vpliva na zdravje pri bolnikih, prav tako pa je stik z živalmi ugoden tudi za človekovo duševnost, saj lahko v težkih življenjskih situacijah pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje.

Vsak, ki je v tesnem stiku s psom, mačko ali konjem, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Poleg tega lahko zaznajo, kako se človek počuti; pes ga lahko potolaži, ko je žalosten, mačka pa mu leže na boleči trebuh. Opazovanje prostoživečih živali – srne na travniku ali ptice v vrtu – daje občutek miru, morda celo enotnosti vsega živečega.

OGLAS

Živali dobro vplivajo na telesno in duševno zdravje

Pozitivne učinke živali na telesno in duševno zdravje človeka potrjujejo številne raziskave. Za eno od raziskav univerze v Zürichu so znanstveniki zapisali: »Tako zdravi ljudje kot tudi bolniki imajo koristi od raznolikega odnosa med živaljo in človekom.«

Znanstveniki so dokazali, da so imeli med pacienti, ki so utrpeli srčni infarkt, večje možnosti za ozdravitev tisti, ki so imeli domačo žival. Redno sprehajanje s psom, božanje ali pa samo prisotnost katere koli domače živali pripomorejo k nižanju krvnega pritiska, ravni holesterola in srčnega utripa. Avstralski znanstveniki so dokazali, da živali pomagajo zmanjševati število bolezni. Ena od študij tako pojasnjuje, da ljudje, ki imajo psa ali mačko, bistveno redkeje obiščejo zdravnika kot tisti, ki živijo brez štirinožcev. Domače živali namreč poskrbijo za bolnikovo motivacijo in gibanje.

Mačke lahko celo prispevajo k odpravljanju težav v življenju. To je v svoji študiji dokazal profesor Reinhold Bergler z univerze v Bonnu. Od 150 oseb, ki so se znašle v krizni situaciji, jih je polovica živela brez domače živali, druga polovica pa skupaj z mačko. Skoraj dve tretjini oseb brez domače živali je poiskalo pomoč pri poklicnem psihoterapevtu, medtem ko to pri lastnikih mačk ni bilo potrebno. Bergler razlaga, da mačke razveseljujejo in tudi tolažijo, pri tem pa v primeru soočanja s težavami služijo kot katalizator. Medtem ko se ljudje brez živali niso mogli soočiti s kriznimi dogodki, so lahko tisti z mačkami – na začetku krize, ko so se pojavili naravni negativni občutki – aktivno premagali doživeto in razvili pozitiven pogled na svet. (vir: www.gesundheit.de)

Psi lahko svoje gospodarje in gospodarice varujejo celo pred depresijo, saj skrbijo za vsakodnevno gibanje, dovolj svetlobe in socialne kontakte. Dokazano je tudi, da se zmorejo psi vživeti v človeško kožo.

Prav zato je dandanes vse več živali – predvsem psov – v bolnišnicah, domovih za ostarele ali vrtcih. Starejši ljudje, ki nemo sedijo v svojih sobah in zrejo skozi okno, se v družbi živali nenadoma razživijo; čutijo namreč, kako se jim žival sproščeno približa, in uživajo njeno pozornost. Poleg tega se zavedajo, da lahko tudi sami osrečijo žival.

Živali lahko pozitivno vplivajo tudi na skupno življenje ljudi, saj nudijo temo za pogovor in že s svojo prisotnostjo mirijo prepire. (vir: Živali včasih učinkujejo bolje kot katero koli zdravilo, Welt online, 19. 11. 2009; Živali in zdravje, Flensburg online, april 2006)

Odgovornost za žival prinaša urejenost

Živali povečujejo človekovo motivacijo, ga spodbujajo k različnim dejavnostim in urejajo njegov potek dneva. Že samo s svojo prisotnostjo odpravljajo občutek osamljenosti in zapolnjujejo čustvene praznine, kot je na primer izguba bližnjega. Študije so poleg tega pokazale, da ljudje, ki prevzamejo odgovornost za žival, redkeje pomislijo na samomor. Odgovornost za žival človeka resnično utrdi: pomaga mu načrtovati dan in premagati samega sebe. Človek mora opravila v zvezi z živalmi opraviti vestno, ne glede na to, kako se trenutno počuti.

Do podobnih izsledkov so prišli tudi znanstveniki, ki so se ukvarjali z dolgotrajno brezposelnimi in psi. Profesor Reinhold Bergler, nürnberški psiholog in predsednik skupine za raziskovanje domačih živali v družbi iz Bremna, ki se je intenzivno ukvarjal s psihologijo odnosov med človekom in domačo živaljo, je dejal: »Pes skrbi za strukturiran potek dneva. Človek se ne sme kar zanemariti in ves dan čepeti pred televizijo.«

»Osli spreobračajo kaznjence«

Martin Vinzens, direktor zapora Saxerriet v Švici, že od konca leta 2007 uporablja živali pri terapijah za kaznjence. »Osli spreobračajo kaznjence – svobodno življenje brez kazni po zaslugi oslov« je novembra 2007 pisalo na naslovnici švicarskega časnika Migros. Vinzens je za omenjeni časnik opisal program pomoči z naslednjimi besedami: »Naša naloga je, da izboljšamo sposobnosti sklepanja odnosov in socialno integracijo naših zapornikov. Obenem moramo v njih spodbujati občutek lastne vrednosti, zaupanja vase in samozavesti. Poleg tega kaznjenec pri delu z osli avtomatsko prevzame lastno odgovornost.« Vinzens dodaja, da tisti, ki poznajo osle, vedo, da so to živali, ki ob hektiki, stresu in pomanjkljivem vodenju postanejo trmasti.

Annemarie Diener, ki je specialna pedagoginja s posebno kvalifikacijo za terapijo s pomočjo živali, izvaja med kaznjenci program s petimi osli. »Izkušnje z živalmi, ki jih človek pridobi v otroštvu, so najboljše izhodišče za terapijo z živalmi. Prednost živali je, da človeka sprejmejo brez predsodkov. Osel je žival, ki le posnema človekova dejanja in ga ne moremo k ničemur prisiliti. S tem uči, kaj je prav in kaj ne, kaznjenci pa so primorani, da premislijo, čemu morajo še posvetiti več pozornosti.«

Martin Vinzens je na simpoziju univerze iz Züricha opisal pomen živali v zaporu z naslednjimi besedami: »Živali pomagajo najti dostop do posameznih tem tako storilcem kaznivih dejanj kot tudi terapevtom.« Nadalje je poudaril, da so bili storilci kaznivih dejanj pogosto tudi sami v vlogi žrtev. Prav zato ima po njegovem mnenju uspešna terapija toliko večji pomen, da odpuščeni kaznjenci ne ponovijo kaznivih dejanj in da se učijo prepoznati svoje težave in razvijati primerne vedenjske vzorce. Prve povratne informacije kažejo, da je mogoče s pomočjo živali podreti jezikovne in čustvene ovire kaznjencev. Storilci kaznivih dejanj lahko tako bistveno izboljšajo zmožnost sklepanja medsebojnih odnosov, samozavest in ustrezno socialno integracijo. (Osli spreobračajo kaznjence, časnik Migros 47, 16. november 2009)

Pomen živali pri otrocih

Številne raziskave kažejo, da imajo otroci, ki odraščajo z živalmi, bistveno več sočutja za sočloveka in okolico. Razvoj empatije se pri otrocih začne že zelo zgodaj, približno med drugim in tretjim letom starosti. Leta 2008 je na univerzi v Zürichu potekal simpozij na temo Z živalmi nad mladostniško nasilje.

Tudi psiholog profesor Reinhold Bergler v številnih publikacijah opozarja, da je stik z živalmi za otroke izrednega pomena. Pri težavah v družini je žival za otroka pogosto rešitev v stiski. To po Berglerjevih besedah velja predvsem za otroke ločenih staršev: »Otroci, ki imajo psa, se veliko pogosteje izognejo vedenjskim motnjam, kot je na primer agresivnost, saj njihov socialni sistem ni popolnoma porušen. ‘Pes se me vedno razveseli; vedno me čaka,’ pravijo in tako doživijo svet brez konfliktov.«

Domače živali pozitivno učinkujejo celo na dosežke v šoli. Profesor Reinhold Bergler in njegova sodelavka dr. Tanja Hoff sta raziskovala povezavo med dosežki v šoli in domačimi živalmi. Raziskava je pokazala, da obstajajo številne sposobnosti za dosežke in šolske kompetence, kot jih prikazujejo raziskave PISA, ki jih je mogoče podpirati in razvijati s pomočjo psa. Ta namreč povečuje veselje do učenja in dosežkov ter pomaga razvijati tako sposobnost timskega dela kot tudi komunikacijsko sposobnost. Poleg tega spodbuja občutek odgovornosti, delovno disciplino in sposobnost reševanja težav ter pomaga vzpostavljati duševno ravnovesje in dobro počutje. Vsekakor pa je vpliv psa na otroka odvisen predvsem od tega, ali je otrok v tesnem odnosu s psom ali ne. Le tesen odnos odpira širok spekter psiholoških učinkov.

Kot je pokazala omenjena študija, je tesen odnos med otrokom in psom pozitivno povezan s socialno občutljivostjo, komunikacijsko kompetenco, sposobnostjo sklepanja odnosov ter z razvojem sledečih kompetenc:
– večja pripravljenost za prevzem odgovornosti,
– sposobnost razvijanja prijateljstva,
– kompetenca za razumljivo prenašanje znanja in sposobnosti na sovrstnike,
– sposobnost vživljanja v težave drugih,
– sposobnost sprostitve in reševanja težav,
– izrazita skrbnost in toleranca,
– izrazita motivacija za doseganje uspehov v šoli,
– spoznanje, da je uspeh v šoli pomemben za osebno življenje,
– izboljšanje delovnih in učnih navad,
– primerno sprejemanje šolskih uspehov oziroma neuspehov,
– pripravljenost za učenje in trajanje učenja in
– sposobnost koncentracije.

»Skupno izsledki raziskav kažejo, da ima pes pri razvoju kompetenc, kot jih predvidevajo raziskave PISA, izrazito funkcijo katalizatorja,« zaključujejo raziskovalci. (Raziskava Šolski dosežki in domače živali, prof. dr. Reinhold Bergler, dr. Tanja Hoff, www.mensch-heimtier.de)
Vir: Freiheit fur Tiere, 2/2010, prevod: Manca Hočevar
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, september 2010

foto: freedigitalphotos.net