Kaj je življenje? Kaj pomeni živeti za filozofa?
Poseben način življenja, s katerim se sooča človek v zadnjih stoletjih, povzroča pozabo nekaterih enostavnih, a pomembnih vrednot, medtem ko njihovo mesto zavzemajo stvari brez smisla. Zato je tako težko opredeliti, kaj je življenje. Vsekakor je življenje veliko več od tega, da imamo telo in poskušamo zadovoljiti vse njegove kaprice, ker ga v resnici slabo in malo kontroliramo ter smo večinoma njegovi sužnji.
Prav tako življenje ni samo to, da v družbi zasedemo pomembno mesto, saj sta prestiž in hvala iluzorni senci, ki nas prav tako potopijo v iluzijo; to, kar obstaja danes, izgine brez posebnega razloga; tisti, ki danes povzdigujejo določeno ravnanje, ga bodo jutri enako zavzeto omalovaževali … Življenje ne more biti vsota moči ali bogastva, saj se z njima dogaja enako kot s hvalo in kritiko; ti se spreminjata kot igra sence in svetlobe, v kateri je težko prepoznati nekaj vrednega in trajnega.
Enako lahko rečemo za tistega, ki polaga svoje upe v človeška čustva, zlasti če jih s časom ne zna ohranjati in bogatiti. Zgraditi družino, ohraniti ime ali tradicijo, vse to je vredno, toda … ali v celoti izpolni življenje? Mar se občasno ne pojavi globoko in skrito hrepenenje, ki si želi “nekaj več”, da bi vse te druge stvari dobile nov pomen, ki ima večjo vrednost in smisel? Nekateri se zaprejo v svoj študij in tu iščejo smisel obstoja; vedeti je samo eden od načinov izstopanja …
Nekateri pa, nasprotno, ne najdejo zadostnih sredstev, da bi zapolnili dolge ure nelagodja in bežijo v distrakcije; toda vse to je premalo, da bi zapolnilo praznino notranjega jaza, ki ob nas ostaja nem.
Za filozofa mora biti življenje veliko več od tistega, kar je bilo predstavljeno do sedaj. Živeti je šola, najcelovitejša in najtežja med vsemi. Telo, čustva in misli so orožja, ki nam pomagajo premagovati preizkušnje na tej zelo posebni poti učenja. Čas je velik učitelj, notranji jaz pa učenec, ki skozi celoten obstoj nabira izkušnje.
Živeti je šola, najcelovitejša in najtežja med vsemi.
S tega vidika imajo zunanje okoliščine relativno vrednost, ki je potrebna, da nam zagotovi ustrezne okoliščine za naš razvoj. Vendar okoliščine niso bistvene, niti dokončne, niti ne naredijo človeka. Še več, kadar na okoliščine gledamo na tak način, nas prenehajo obsedati ter jih lahko veliko bolj vešče obvladujemo in spreminjamo. Šele takrat človek začne postajati gospodar svoje usode.
Živeti je dejanje odgovornosti pred samim sabo in pred drugimi.
Filozof ne more živeti na kakršen koli način; njegova dejanja morajo imeti smisel in logiko, ki lahko presežeta golo fizično preživetje. V šoli življenja ima vsa svoj zakaj in s tem tudi svoj kako in čemu. Živeti je dejanje velikodušnosti do sebe in do drugih. Pomagati moramo sebi z učenjem in vsako pridobitev, vse naučeno deliti z drugimi, da bi obstoju podarili vrednost kot nenehno zavezo do sveta, v katerem prebivamo, zlasti do človeštva, katerega del smo.
Živeti je dejanje velikodušnosti do sebe in do drugih.
Živeti pomeni … biti živ. To ni skrivnost, to ni igra besed. Živeti pomeni čutiti se del vitalnega univerzuma, njegovih energij, jih izkoristiti in z njimi utripati. Tako lahko filozof iz življenja naredi večno dejanje, proti cilju popolnosti, ki je prav tako večna.
Avtor: Delia Steinberg Guzman
