Živeti življenje nekoga drugega

Oh i am sorry, i didn t realize that you are expert on my life and how i show live it.Please continue while I take notes….

….to pa je moja zgodba 🙂

Vsaka punca sanja o princu na belem konju ali pa vsaj o lepi hišici z vrtom, mogoče dvema otrokoma, kakšnim hišnim ljubljenčkom in seveda partnerju, ki bi jo neizmerno ljubil. Tudi jaz nisem izjema in tudi sama sem sem imela že v rani mladosti predstavo kakšnega partnerja si želim.Po videzu naj bo Brad Pitt :-), po karakterju ljubeč, nasmejan, komunikativen, predvsem pa, da me ne bo želel spremeniti.

OGLAS

Leta nazaj sem nekega dne spoznala fanta, ki je imel tako diopetrijo, da če bi se zaletela vanj me ne bi opazil.Bil je nevljuden, nesramen in tako neprivlačen, da sva si v prvi sekundi skočila v lase, ko so naju predstavili. Takrat sem pomislila, da bolj zoprnega človeka še nisem spoznala. Čez kakšno leto pa je sva se zopet srečala na zabavi. Ko sem ga zagledala sem spustila jezik do tal…pred menoj je stal drug človek : urejen, olikan, nasmejan in zgledal je kot Brad Pitt. Moj sanjski moški. Bila sva celo leto dobra prijatelja, zaupnika, dokler si nisva priznala, da sva se zaljubila eden v drugega že tisti večer, ko sva se ponovno srečala.

Prva tri leta so bila naravnost fantastična. Dal mi je vso svobodo, pozornost, velikokrat sem razmišljala s čim sem si zaslužila, da sem tako srečna. Nikoli v njemu nisem videla agresivnega človeka, edino opazila sem da je izjemno ljubosumen, kar pa sem takrat povezovala s tem, da me ima tako zelo rad in me ne želi izgubiti.

Ko sem prvič zanosila sem skakala do stropa. Tako zelo sem si želela imeti z njim otroka. Toda nekdo drug ni bil takšnega mnenja in izgubila sem 2 srčka. Prvič mi ni stal ob strani, zmerjal me je, da sem izključno jaz kriva, da se je to zgodilo. Da si nisem želela otrok in da se je zato to zgodilo. Zopet sem spregledala njegova dejanja, ker sem bila mnenja, da je pač tako zelo prizadet ob izgubi in mu ničesar ne morem očitati.

Druga zanositev je potekala zopet s hudimi komplikacijami, vendar se nama je rodil fant.Doživela sem hladen tuš iz njegove strani: zakaj sem rodila fanta, ko si je pa on tako zelo želel punčko? Jaz pa sem vso svojo ljubezen usmerila v svojega otroka. Uživala sem vsak trenutek z njim, izpolnila se mi je največja želja: postala sem MAMA.

Partner pa je postal drug človek. Nikamor več nisem smela oditi, prepovedal mi je vse izhode s svojimi prijateljicami, ter me kontroliral kaj sem oblekla. Vedno mi je govoril: zdaj si mami in gospodinja in se moraš temu primerno obnašati.Na začetku sem bila zaradi ljubega miru pri hiši tiho, potem pa sem se začela upirati.

In takrat me je doletelo—prvi njegov udarec. Nad očesom sem bila tako zelena, da sem si iz sramu odšla drugi dan kupiti v trgovino zeleno barvico za oči, da sem prikrila kaj se mi je zgodilo. Seveda se mi je opravičeval, da sem ga izzivala in preveč jezikala in da me je udaril po nesreči. Prinesel mi je rože, jokal pred menoj in jaz sem mu verjela.

Njegovo nasilje pa se je ponavljalo. Iskal je iglo v senu, da me je udaril:če ni bil pobrisan prah ( verjeli ali ne vsak dan je šel s prstom po policah in preverjal ), če ni bilo kosilo na mizi, ko je prišel domov ( da ne napišem kolikokrat sem kuhala ponovno, ker je bilo ali preslano ali malo “zažgano”), če se nisem javila na gsm takrat, ko me je klical….

Jaz pa sem bila vzgojena, da moraš potrpeti vse, samo da je družina skupaj. Kako naj povem ostalim kaj se dogaja? Mi bodo verjeli, ker za zunanji svet sva bila idealen par—-definitivno bi dobila nagrado Oscar za najboljšo vlogo v filmu, ki sem ga živela.

Vendarle pa se je sčasoma začelo poznati tudi pri meni, da nekaj le ni tako kot bi moralo biti. Nisem se več smejala, lesk v mojih očeh je izginil, zaprla sem se vase in dejansko sem postala imuna na vse dogajanje okoli sebe. Nehala sem jokati in tudi njegovi udarci me niso več boleli. Najhuje pa je, da poleg fizičnega nasilja, mi je psihično zdrobil tako močno, da sem mu vse verjela.Ko poslušaš leto za letom, da naj se pogledam kakšna sem, da kdo me bo imel rad, da sem brez njega nula, začneš verjeti v to. Po 7 letih skupnega življenja sem bila že kot robot.

Zbudila pa sem se, ko sem opazila, da isto agresivno reagira na najinega sina. Takrat sem si prisegla, da moram najti izhod iz tega stanja. Če ne drugje se si gradila kariero, dejansko ni nikoli vedel kaj pravzaprav delam. Vedno je mislil, da sem tajnica, jaz pa sem si nabirala delovne izkušnje in tako na skrivaj odprla popoldanski s.p.

Počasi se mi je s trudom denar začel nalagati in videla sem izhod.

In takrat novica, ki me je potrla: ponovna nosečnost. Da ne bo pomote, otroka sem si želela, samo ne z njim. Čez eno leto se je rodila njegova PRINCESKA. In on se je spremenil—-postal je zopet ljubeč, pozoren, nobenih izpadov, agresije…nič. V meni pa zmeda in tisoč vprašanj kako je to mogoče.In sem čakala kdaj bo privrel nazaj njegov stari obraz. V tistem času sem tudi sama ogromno naredila zase. Vrnila sem si staro postavo, začela sem delati na sebi, gradila sem svojo samozavest in ko sem drastično shujšala je seveda našel razlog , da ga varam. 

Naslednjih nekaj let je bilo peklenskih. Za svoj 30.rojstni dan sem mu povedala, da je to najin zadnji rojstni dan, ki ga “praznujeva” skupaj. Kako zelo se spominjam njegovega ciničnega pogleda in besed: kaj si ti nora? Kdo te bo pa hotel z dvema otrokoma, tako ubogo? Kako zelo so me besede bolele, pa vendarle dajale posebno moč.

Tistega “lepega” dne, ko me je tako pretepel, da sem bila v nezavesti in da je moral posredovati moj sin, da je nehal sem se odločila. Sinove besede: Mami,ali ti je res potrebno to trpeti? Pusti mu vse, samo PROSIM gremo od tukaj…so bile zame tak boleče kot da bi me nekdo ustrelil.

Odšla sem skozi vrata, brez vsega, brez oblačil, brez česarkoli—-ob sebi sem imela dva čudovita otroka. Prijavila sem ga na policijo in takrat se je moj boj proti njemu šele dejansko začel.

Včeraj sem dokončala knjigo o svojem peklu. Ponosna sem nase, da mi je uspelo se postaviti na noge in da lahko svojima otrokoma pokažem, da obstaja boljše življenje. Ni nam lahko in še vedno se borimo—-toda borimo se skupaj in imamo vse kar potrebujemo: RADI EDEN DRUGEGA. <3 <3 <3