Razumevanje razlike med čustvi, ki izvirajo iz nas, in tistimi, ki jih nezavedno zrcalimo iz okolice, je ključno za našo notranjo svobodo. Preko zrcalnih nevronov in privzete možganske mreže (Default Mode Network – DMN) nenehno vpijamo signale drugih, kar nas lahko vodi v impulzivne nakupe ali sledenje tujim željam, ki niso v skladu z našo naravo. Ko se v naši DMN strukturi nabere preveč “šuma”, se to odrazi kot stres, anksioznost in možganska megla. Zato je nujno, da se naučimo prepoznati, od kod prihaja določen signal – ali gre za pristen notranji vzgib ali le za zrcaljenje zunanjega stimulansa.
Zavedanje v prvi osebi nam omogoča, da postanemo opazovalci lastnih čustvenih procesov, namesto da bi bili njihovi ujetniki. Kot so ugotavljali že starodavni vedski modreci in kasneje Carl Jung, nas čustva pogosto vlečejo stran od našega jedra, zato pot k individualizaciji zahteva sposobnost razločevanja. Ko prepoznamo, da smo mi tisti, ki opazujemo, in ne tisto, kar je opazovano, dobimo moč, da delujemo v skladu s svojo resnico. Ne glede na to, ali čustva izvirajo iz nevrobioloških procesov ali duhovnega prostora, ostaja naša odgovornost ista: da ne sledimo slepo vsakemu vzgibu, temveč ostanemo zvesti temu, kdor v resnici smo.
