Zreli starši svojim otrokom dajejo vedeti, da se lahko pogovarjajo o čustvenih težavah

OGLAS

Čustvena osamljenost

Čustveno nezreli starši so tako vpeti sami vase, da ne opazijo notranjih doživljanj svojih otrok. Poleg tega podcenjujejo čustva in se bojijo čustvene bližine. Ne znajo ravnati niti s svojimi čustvenimi potrebami in zato nimajo pojma, kako ponuditi podporo na čustveni ravni. Takšni starši lahko postanejo celo živčni in jezni, če so njihovi otroci vznemirjeni, in jih kaznujejo, namesto da bi jih tolažili. Te reakcije utišajo otrokovo instinktivno željo po tem, da se odprejo, in zaprejo vrata čustvenemu stiku.

Če eden ali oba vaša starša nista bila dovolj zrela, da bi vam nudila čustveno podporo, ste kot otrok občutili posledice primanjkljaja čustvene podpore, vendar niste nujno vedeli, kaj je narobe. Morda ste mislili, da je občutek praznine in osamljenosti vaša zasebna, čudna izkušnja, nekaj, zaradi česar ste drugačni od drugih ljudi.

Kot otrok nikakor niste mogli vedeti, da je ta votli občutek normalen, univerzalen odziv na pomanjkanje ustreznega človeškega druženja. Izraz »čustvena osamljenost« namiguje na lastno zdravilo: biti deležen sočutnega zanimanja druge osebe za to, kar čutite. Ta vrsta osamljenosti ni nenavaden ali nesmiseln občutek; to je predvidljiv rezultat odraščanja brez zadostne empatije drugih.

OGLAS

Čustvena bližina

Čustvena bližina vključuje zavedanje, da imate nekoga, ki mu lahko poveste kar koli, ki mu lahko zaupate vsa svoja čustva, o čemer koli. Ko se odprete tej drugi osebi, bodisi v obliki besed, z izmenjavo pogledov ali tako, da ste skupaj tiho v stanju povezanosti, se počutite popolnoma varno. Čustvena bližina je globoko izpolnjujoča, saj
ustvarja občutek, da vas vidijo takšne, kot v resnici ste. Obstaja lahko le, če vas druga oseba želi spoznati, ne pa
obsojati.

V otroštvu je temelj naše varnosti čustvena povezanost z našimi skrbniki. Čustveno angažirani starši dajejo
otrokom občutek, da imajo vedno nekoga, na katerega se lahko obrnejo. Za takšno varnost so potrebni pristni čustveni stiki. Starši, ki so čustveno zreli, so v takšno čustveno povezanost vključeni skoraj ves čas. Razvili so
dovolj samozavedanja, da se dobro počutijo tako s svojimi čustvi kot tudi s čustvi drugih.

Še pomembnejše je, da so čustveno usklajeni s svojimi otroki, da opazijo njihovo razpoloženje in z odprtostjo
sprejemajo njihova čustva. Otrok se ob stiku s takim staršem počuti varnega ne glede na to, ali išče tolažbo ali deli navdušenje. Zreli starši svojim otrokom dajejo vedeti, da uživajo v druženju z njimi in da se lahko pogovarjajo o čustvenih težavah. Ti starši imajo živahno, uravnoteženo čustveno življenje in so običajno dosledni v svoji pozornosti in zanimanju za svoje otroke. So čustveno zanesljivi.