Prva stopnica
Prva stopnica oz. prva stvar, ki jo moraš narediti je, da se soočiš z negativnimi čustvi, katerih se morda niti ne zavedaš. Mnogo ljudi ima negativna čustva katerih se ne zavedajo. Mnogo ljudi je v depresiji in se tega sploh ne zavedajo. Šele ko vzbudijo v sebi radost, takrat šele ugotovijo kako so bili depresivni.
Ne moreš se soočiti z rakom, dokler ga nisi zaznal. Ne moreš se znebiti škodljivcev na njivi, če jih nisi opazil in ne veš, da škodijo tvojim pridelkom.
Prva stvar je, da se zavedaš svojih negativnih čustev. Kakšnih negativnih čustev? Temačnosti, na primer. Počutiš se temačno in brezvoljno. Čutiš sovražnost do sebe ali občutiš krivdo. Čutiš, da življenje nima smisla. Imaš težke občutke, občutiš nemir in napetost.
Najprej se sooči s temi čustvi.
Druga stopnica
Druga stopnica je razumevanje, da je čustvo, občutek v tebi, ne v realnosti. To je samoumevna stvar, ampak ali misliš, da se ljudje tega zavedajo? Se ne, verjemi mi. Dobijo nazive dr., direktor univerze, ampak tega pa ne razumejo.
“Niso me naučili kako živeti v šoli. Naučili so me vsega ostalega.”
Kot je rekel en mož, „Imam zelo dobro izobrazbo. Vzelo mi je leta, da sem se je znebil.“
To je bistvo duhovnosti, neznanje. Vrzi stran vse smeti, katere so te naučili.
Negativni občutki so v tebi, ne v realnosti. Torej, nehaj se truditi spremeniti realnost. To je norost! Ne trudi se več spremeniti druge osebe.
Porabljamo cel naš čas in energijo, da bi spremenili zunanje okoliščine, trudimo se spremeniti našega partnerja, našega šefa, naše prijatelje, naše sovražnike,…
Ne rabimo spreminjati ničesar! Negativni občutki so v nas. Nobena oseba na zemlji nima te moči, da bi te naredila nesrečno. Nobena stvar na zemlji nima te moči, da bi te zmotila ali povzročila bolečino. Noben dogodek, situacija ali oseba. Nihče ti tega ni povedal, povedali so ti ravno nasprotno. Zato si trenutno v tej svoji zmešnjavi. Zato „spiš“. Nikoli ti tega niso povedali. Ampak je samo po sebi umevno.
Recimo, da dež uniči piknik. Kdo se počuti negativno? Dež? Ali TI? Kaj povzroča negativne občutke? Dež ali tvoja reakcija?
Ko se s kolenom udariš ob mizo, je miza popolnoma v redu. Bolečina je v tvojem kolenu, ne v mizi.
Mistiki nam poskušajo cel čas dopovedati, da je realnost popolnoma v redu. Realnost ni problematična. Problemi obstajajo samo v človeškem umu. Lahko dodam: v neumni glavi, ki „spi“. Realnost ni problematična.
Odstrani ljudi s planeta in življenje bo šlo naprej, narava bo še vedno obstajala v vsej svoji lepoti ali pa naravnih katastrofah. Kje bi bil problem? NI problema. Ti ustvarjaš problem. Ti si problem. Ti se identificiraš z „Jaz“ in to je problem. Občutek je v tebi, ne v realnosti.
Tretja stopnica
Nikoli se ne enači z občutkom. Nima nič opraviti z „Jaz“. Ne določaj bistvo v občutku. Ne reci, „Sem depresiven.“
Če hočeš, raje reci, „To je depresivno“ – to je v redu. Če hočeš reči „Depresija je tukaj“ – to je v redu. Če hočeš reči, „Tema je tukaj“ – to je v redu. Ampak ne reci „Jaz sem temačen.” Opredeliš se s tem občutkom. To je tvoja iluzija, to je tvoja napaka. Tukaj je depresija, ta trenutek, tukaj so boleči občutki, ampak naj bodo, pusti jih pri miru. Minili bodo. Vse mine, vse.
Tvoja depresija in tvoje navdušenje nima nič opraviti s srečo. To je vse nihanje nihala. Če iščeš brco ali navdušenje, se pripravi na depresijo. Želiš svojo drogo? Pripravi se na glavobol. Ena stran nihala se prevesi na drugo stran.
To nima nič opraviti z „Jaz“. „Jaz“ nima nič s srečo. Povej si to tisočkrat, če je potrebno.
Če boš poskušal upoštevati te tri stopnice tisočkrat, boš dojel. Morda ti jih ni treba prehoditi niti trikrat, ne vem, tukaj ni pravil. Ampak upoštevaj jih tisočkrat in spoznal boš največje odkritje v svojem življenju.
K vragu z odkritjem zlata na Aljaski. Kaj boš naredil z zlatom? Če nisi srečen, ne moreš živeti. Pač si našel zlato. Kaj ti to pomeni? Si kralj, si princesa. Si svoboden, ne obremenjuješ se več, da si sprejet ali zavrnjen. Nobene razlike ni. Psihologi nam pravijo kako pomembno je, da nekomu pripadamo. Zakaj želiš pripada nekomu? Ni več pomembno.
Moj prijatelj mi je povedal, da obstaja afriško pleme, kjer je glavna kazen, da si izgnan iz plemena. Če te izženejo iz New Yorka ali kjerkoli že si, ne boš umrl. Kako to, da je človek iz plemena umrl? Zato, ker je udeleženec skupne neumnosti človeštva. Misli, da ne bo preživel, če ne bo pripadal plemenu. Prepričan je, da mora nekomu pripadati. Ampak ni ti potrebno pripadati nikomur, ničemur, nobeni skupini ljudi. Celo ni ti potrebno biti zaljubljen. Kdo ti je to povedal?
To kar potrebuješ je svoboda. Kar potrebuješ je ljubiti. To je to, to je tvoja narava. Ampak to kar bi mi rad v resnici povedal je, da si zaželjen, da si upoštevan, da si atraktiven, da imaš male opice, ki tečejo za tabo. Zapravljaš svoje življenje. ZBUDI SE! Ne potrebuješ tega. Lahko si blaženo srečen brez tega.
Verjetno nisi vesel tega, kar pravkar bereš, ker ti postaja neprijetno ko odpreš oči in razumeš kar si prebral. Kako lahko kontroliraš tako osebo? Taka oseba te ne potrebuje; take osebe ne zanima tvoja kritika, je ne zanima kaj misliš o njej ali kaj boš povedal o njej. Prerezala je vse niti, taka oseba ni več lutka nikomur. To je strašno. „Tako se ga moramo znebiti. On govori resnico, postal je neustrašen, prenehal je biti človek.“ ČLOVEK. Tako. Končno človek! Prenehal je biti suženj, biti v zaporu.
Ni dogodka, ki opravičuje negativen občutek. Ni stvari na svetu, ki opravičuje negativen občutek. To je tisto kar nam naši mistiki skušajo dopovedati. Ampak nihče ne posluša. Negativen občutek je v tebi. V Bhagavad Giti, sveti knjigi Hindujcev, bog Krišna pravi Arjuni: „Bori se v vroči bitki in obdrži svoje srce na lotosovih stopalih Gospoda.“ Kakšen čudovit stavek.
Nič ti ni treba storiti, da bi postal srečen.
Spomnil sem se Irskega jetnika, ki je naredil luknjo, da bi pobegnil. Ven je prišel ravno na sredini igrišča šole, kjer so se mali otroci igrali. Seveda, ko je prišel ven, se ni mogel več zadržati, pričel je skakati in vpiti „Svoboden sem, svoboden sem“. Mala deklica ga je zaničljivo pogledala in rekla „To ni nič. Jaz sem 4 leta stara.“
Četrta stopnica
Kako lahko spremeniš stvari? Kako lahko spremeniš sebe?
Veliko stvari je, ki jih moraš razumeti ali raje, samo eno stvar, ki je lahko izražena na več načinov.
Zamisli si pacienta, ki gre k zdravniku in mu pove od česa vse trpi. Doktor mu reče: „Zelo dobro, razumem tvoje simptome. Ali veš kaj bom naredil? Predpisal bom zdravilo za tvojega bližnjega!“ Pacient odvrne: „Najlepša hvala doktor, veliko bolje se počutim zaradi tega.“
Ali ni to absurdno? Ampak vsi to počnemo. Oseba, ki ‘spi’, vedno misli, da se bo počutila bolje, ko se bo spremenil nekdo drug. Trpiš, ker ‘spiš’, ampak misliš si „Kako čudovito bi bilo, če bi se nekdo drug spremenil; kako čudovito bi bilo življenje, če bi se moj bližnji spremenil, moja žena, moj šef.“
Vedno si želimo, da bi se nekdo drug spremenil, da bi se mi počutili dobro. Ampak, ali vas je kdaj spreletelo, čeprav se bo vaša žena ali vaš mož spremenil/a, kaj to za vas pomeni?
Si popolnoma isto ranljiv kot prej; si isti bedak kot prej; ‘spiš’ tako kot prej. Ti si tisti, ki se mora spremeniti, tisti, ki mora vzeti zdravilo.
Še vedno vztrajaš: „ Počutim se dobro, ker je svet v redu.“ Narobe! Svet je v redu, ker se jaz počutim dobro. To je tisto, kar vsi mistiki govorijo.
