Naši cilji so naš motivator. So naše sanje, naše poslanstvo, naša radost in veselje. Ko imamo jasno določene cilje, začnemo svojo pozornost in energijo aktivno nalagati na račun njihovih uresničitev. S tem se posvečamo pozitivnim stvarem, planiramo, vizualiziramo želeno stanje, smo pozorni na priložnosti, hkrati pa se radostimo in s tem privlačimo pozitivne okoliščine ter dogodke. Pri tem nam uspeh ne more izostati. Seveda so zgoraj naštete trditve premalo, pa vendar se v tem delu posvetimo temu, kaj sploh naši cilji so. Opažam, da se največji problem skriva ravno v določitvi ciljev. Mnogi sploh ne znajo jasno definirati, kaj si želijo, oziroma si vsake toliko časa želijo nekaj drugega. Jasno določen cilj, je cilj, ki ti požene dobesedno adrenalin po telesu, začutiš veselje, začutiš, da je to tisto, kar rabiš! Cilj ni zgolj želja, želim si nov avtomobil … čez tri dni pa … no, ne vem, če ga rabim, mogoče bi raje na počitnice. Če cilj ni jasno definiran in delujemo zmedeno, je taka tudi realizacija. Takrat tudi energije delujejo zmedeno in ne grejo v pravo smer, kar je v bistvu čisto logično.
Pomembne so tudi podrobnosti. Avto, ki ga »rabimo«, naj bo podrobno opisan in v umu skiciran do potankosti, z vsemi podrobnostmi, saj bo taka realizacija hitrejša in učinkovitejša. Če si to res želimo, je to sila enostavno opravilo. Če pa gre za cilj, željo, ki bi nas le potešila, pa je zadeva lahko dokaj zapletena. Posvetimo se zato najprej samemu sebi in si odkrito povejmo, kaj so naše želje, kaj so naše potrebe in si tako tudi določimo cilje. Pri uresničevanju svojih sanj ne gre zanemariti dejstva, da smo uspešni predvsem takrat, kadar so naše potrebe večje od samih želja.
Bodimo pozorni tudi na postavitev ciljev. Ciljev naj bo več in naj bodo medsebojno povezani. Npr. če želimo nov avto, naj bo vmes tudi želja, kako si ga bomo kupili. Torej si nastavimo še cilj, da ustvarimo dodaten vir dohodka itd …
Ko imamo cilje jasno določene, se moramo posvetiti realizaciji. Če nam je cilj namenjen in sami pri uresničitvi pravilno delujemo, se stvari realizirajo v resnično kratkem času. Če se stvari ne premaknejo in se nam zdi, da zadeva stoji, se je treba vprašati, kaj nam okoliščine v katerih smo se znašli sporočajo. Kaj je tisto, kar nas na poti do cilja ovira? Morda smo premalo vztrajni, morda ne verjamemo, ali pa si v srcu tega sploh ne želimo. Tudi to se zgodi. Včasih zamešamo želje naše duše in želje našega ega. Sleherni nam narekuje marsikaj, kar je v nasprotju z našimi pravimi željami in zato se veliko teh želja ne realizira, saj nam niso namenjene. Pri vsem tem gre za proces, ko se začnemo budno spremljati, raziskovati in nenazadnje tudi spreminjati. Sčasoma spoznamo, da je v našem življenju veliko raznoraznih želja preveč in veliko pravih želja premalo. In končno začnemo začutiti tiste prave želje, tiste ki nam narekujejo poslanstva, srečo, radost in veselje. Take, ki v nas budijo notranjega otroka in iskrice v očeh. Takrat se takih želja začnemo neskončno veseliti in ravno v tej radosti se skriva tudi ključ, ki nas privede do našega cilja. Namreč, ko lahko svoj cilj resnično začutimo, se ga veselimo in predvsem vanj verjamemo, ga imamo tako rekoč že na dlani.
