In velikokrat potožiš, kako moraš delati zgolj zato, da delaš in ob tem nimaš niti malo veselja. Ne vidiš nikakršnega smisla v rutini in delaš, zgolj, da preživiš. Pa je res tako, da moraš?

Vedno imaš možnost izbire in lastno voljo, da nekaj narediš, da bi se počutil bolj zadovoljnega. Na dolgi rok se ti obrestuje, da se lotiš nekaj spremeniti in se odločiš zase.

Boš bolj cenil svoje zdravje in mir ali delal ter hkrati sodeloval v načrtu, ki ti ga ponuja delodajalec?
Boš res raje tvegal svojo srečo in zdravje, zato, da boš na koncu obžaloval, da nisi bolje izkoristil časa, ki ti je na voljo?

Posledično tvegaš svoje življenje za ceno udobnega materialnega življenja ali v veliko primerih še tega ni.
Morda želiš in živiš po takšnem urniku kot ga od tebe pričakuje nekdo drug ali več drugih.
Ti verjetno sam veš kaj bi delal, če ne bi bilo vprašanje v denarju? Denar vedno pride kot posledica in ne da prvotno razmišljaš o tem koliko boš zaslužil.

Lahko delaš karkoli, pomembno je samo to, da to delo polni tvojo dušo in ne samo žepa. Vem, da ne gre zlahka in imaš obveznosti kot vsak, razmisli kako bi jih morda zmanjšal. Vprašaj se kaj je tisto kar resnično potrebuješ in kaj samo misliš, da je nujno? Razmisli kako bi lahko dosegel, da ta cikel, ki ti ne odgovarja prekineš, da lahko lahkotneje in prosto živiš.

Si predstavljaš kako lepo bi bilo delati brez stresa in hitenja, brez določenih končnih rokov. Sploh pomisliš na to, da dosegaš planirane cilje, ki niso tvoji?

In velika razlika je v tem, če delaš nekaj in nekje kamor komaj čakaš, da se vrneš. Ko si v pričakovanju, da znova doživiš dan radostno ali greš na delo z odporom in s težkim srcem. Verjetno poznaš občutek, ko nosiš del bremena nekoga drugega. V kolikor še ne veš kaj je tvoje sanjsko delo in ne nujno tudi poklic, razišči svoje talente in razvijaj lastne potenciale. Kot igro preizkušaj ideje in pokaži vizije, ki jih skrivaš pred drugimi in velika škoda je, če jih morda še sploh nisi z nikomer delil.

Ne prelagaj predolgo, čas je dragocen in imaš ga v omejeni količini. Ne sprašuj se kako ti bo uspelo, samo vrzi se v vodo in med tem opazuj, se uči in na poti boš ugotovil kaj vse je potrebno, da ti uspe samostojno plavati. Sam razporejaš čas in samo sam določaš kolikšno ceno ima tvoj denar.

Postavi si vrednost in prevzemi odgovornost zase in delo, ki ga boš z največjo vnemo tudi opravljal. Bodi samostojen in sebi vodja, ki sam določa v katero smer želi. Včasih si samo v začaranem krogu, kjer se prepustiš, da te vodijo drugi. Preprosto se prostovoljno poneumljaš. Nekomu drugemu gradiš sanje, na svoje pa pozabljaš. Odločitev je vedno samo v tvojih rokah in samo sam izbiraš ali gradiš drugim ali gradiš zase.

Logično je, da le če boš delal kar ti dobro dene, se boš ob tem počutil celega, zadovoljnega in živega. Na koncu spoznaš, da tudi, če si nakupčkaš veliko količino denarja, ta ne prinese tiste prave sreče, ki si jo predstavljaš. Denar je sveta vladar, pravijo. Seveda, lepo si je kupiti stvari, ki si jih želiš in vem, zelo rad imaš denar, kot vsak. Srečo si res da vsak zamišlja drugače in daj, počni tisto, kar te osrečuje. Tebe. Če si to želiš. In ne glede na plačilo, ki ga za to prejmeš. Zamisli si, da je vse na svetu mogoče imeti in bi vse to imel ta trenutek, bi bil srečen? Ne, vsaj ne za dolgo in če pogledaš globoko v sebe boš ugotovil, da je na koncu to resnica in ne pozabi, da je vedno vsega dovolj za vse. In vedi, da vedno vse zmoreš, samo zaupaj življenju in sledi sebi.