Joe Dispenza: Kako čudovito je živeti v tem času

OGLAS

Kako čudovito je živeti v tem času.

Od preloma tisočletja je čedalje bolj dostopno vse več informacij, več kot kdaj koli v človeški zgodovini. Živimo v krasnem novem svetu. Posledica te velike dobe informacij je, da je nevednost človekova lastna odločitev.

Prihod tehnologije nam pospešeno vliva moč v nešteto novih pogledih – vsak dan. Podatke imamo na dosegu rok, zato lahko sprejemamo nove, drugačne in boljše odločitve. Nič več ne potrebujemo učitelja ali formalne izobrazbe za dostop do informacij, ki so bile nekoč zgolj v rokah avtoritet, strokovnjakov in odločevalcev.

OGLAS

Enako so ljudje po vsem svetu bolj kot kdaj prej motivirani, da se proaktivno pozanimajo o svoji diagnozi ter uvedejo pomembne in ustrezne spremembe svojega življenjskega sloga. Milijoni ljudi zdaj iščejo alternativne zdravilne pristope za svoja obolenja (brez posvetovanja z zdravnikom ali slepega jemanja zdravil) in dosegajo precej ugodne rezultate. Drugi pa si brez pomoči duhovnika, pridigarja ali rabina jemljejo čas za poglabljanje v dobro raziskano razumevanje starodavnih ver, teologije in narave stvarnosti. V okviru tega poizvedovanja doživljajo, ki jih pozitivno spreminjajo za vse življenje.

Kadar pridobite novo informacijo, razumevanje novega znanja ustvari boljše zavedanje samega sebe in sveta okrog vas.

Dvigne vas nad vaš vsakdanji rutinski pogled na stvarnost.

Novo zavedanje o neki »stvari« ustvari novo raven zavesti, ob spremembi v zavesti pa se pojavi tudi sprememba v energiji.

Posledično vam znanje vlije moč in vas prebudi. Zakaj? Ker je znanje že od nekdaj moč in bo to tudi vedno ostalo. Z učenjem o sebi si torej vlivate moč. Nekako jemljete vajeti v svoje roke, ker ne verjamete več, da ste nemočna žrtev – nekdo, ki se je slepo sprijaznil s tem, da ni sposoben spremeniti svojega življenja niti ni dovolj gotov vase za kaj takega. Zaradi pridobivanja znanja lahko nehate nevede izročati svojo moč v roke nekoga ali nečesa, ki naj bi ukrepal namesto vas (ali se v ta namen zanašati nanj). Zato doba informacij utira pot novi dobi zavesti.

Z nevroznanstvenega stališča gre pri učenju za vzpostavljanje novih sinaptičnih povezav. Vsakič ko se naučite nekaj novega, možgani vzpostavijo več tisoč novih povezav, ki se kažejo kot vzorci v sivi možganovini. Iz najnovejših znanstvenih raziskav možganov je razvidno, da se ob enournem posvečanju pozornosti na neki pojem ali idejo število povezav v možganih dobesedno podvoji.

Te nove stopinje zavesti so materialni dokazi, da ste se učili skozi stike z okoljem. Iste raziskave pa tudi kažejo, da bodo te nove povezave razpadle v nekaj urah ali dneh, če ne boste redno razmišljali o naučenem oziroma si vzeli čas za redno pregledovanje novih informacij. Če je učenje ustvarjanje novih sinaptičnih povezav, je spominjanje ohranjanje oziroma vzdrževanje teh novih povezav.

Zgolj z malce koncentracije in ponavljanja se intelektualne informacije vtisnejo v našo biologijo.

Tako nas znanje spreminja. Stvari ne vidimo takšnih, kakršne so, temveč jih vidimo takšne, kakršni smo mi. V možgane dobimo novo lečo dojemanja sveta, stranski učinek tega pa je, da vidimo nove možnosti – možnosti, ki se jih pred stikom z znanjem nismo zavedali. Tako je zato, ker možgani »vidijo« zgolj tisto, za kar so narejeni – iz česar izhaja, da vidimo samo tisto, kar vemo. Ljudje se sicer po najboljših močeh trudijo s tistim, za kar vedo, da je na voljo, ampak če za nekaj ne vedo, lahko rečemo, da to zanje ne obstaja. Enako bi lahko rekli, da to začne obstajati, ko se tega zavedajo oziroma ko postanejo pozorni na to. Takšno pridobivanje takšnega znanja pa ni izkustveno. Ko opazite novo morebitno stvarnost ali možnost, je čas, da s tem znanjem nekaj naredite.

….

Upravičeno lahko torej rečemo, da je znanje namenjeno umu, izkušnja pa telesu. Zdaj začenjate utelešati resnico te filozofije. S tem prepisujete svoj biološki program in na novo signalizirate novim genom, saj nove informacije prihajajo iz okolja. Kot vemo iz epigenetike, če okolje daje signale genom, končni produkt izkušnje v okolju pa je čustvo, dobesedno na novo signalizirate genom. Ker vsi geni tvorijo beljakovine, te pa so odgovorne za zgradbo in delovanje telesa (izražanje genov je odraz življenja), dobesedno spreminjate svojo genetsko usodo.

To kaže, da je povsem mogoče v hipu ozdraviti telo.

V skladu s tem velja, da če lahko ustvarite izkušnjo enkrat, bi to moralo biti ponovljivo.

Če vztrajno sprejemate enake odločitve in vedno znova dobivate enake izkušnje, boste prej ali slej nevrokemično navadili um in telo na to, da bosta začela delovati enotno.

Ko nekaj naredite že tolikokrat, da znata to narediti tako telo kot um, to postane samodejno, naravno in preprosto. Povedano enostavno, postane veščina, navada oziroma način življenja.

Ko dosežete to stopnjo spretnosti, vam ni več treba zavestno razmišljati o izpeljavi te naloge. Takrat resnično spremenite svoje telesno stanje, saj je informacija postala vaš sestavni del. Začenjate obvladovati to filozofijo. Postali ste to znanje. Rezultat vašega vztrajnega prizadevanja ne bo samo spremenil vas, temveč bi moral v vašem življenju tudi ustvariti še več možnosti, ki so odraz vašega prizadevanja.

Čemu bi se drugače sploh lotevali tega? In kaj mislim z možnostmi?

Govorim o zdravljenju bolezni ali neravnovesij tako v telesu kot umu.

Govorim o ustvarjanju boljšega življenja zase zaradi odsotnosti ponavljanja istih podzavestnih odločitev, ki so jih programirale pretekle travme.

Ko izločite te odločitve, oblike vedenja in izkušnje ter živite v skladu z novimi odločitvami, oblikami vedenja in izkušnjami, se lahko pojavijo rezultati v obliki novih služb, novih odnosov, novih priložnosti in novih življenjskih pustolovščin.

Ta knjiga in dokumentarec Zdravi (Heal) sta del novega in drugačnega novinarskega žanra, ki ga še zdaleč ne predstavlja zgolj skupina znanstvenikov, raziskovalcev oziroma zdravilcev, ki zagovarjajo teorije o tem, kako lahko dosežete spremembe na področju svojega zdravja. Ker ste lahko priča resničnim ljudem – takšnim, kot ste vi –, ki eksperimentirajo z različnimi pristopi in z njimi resnično dosežejo spremembe na področju svojega zdravja, je knjiga Zdravi praktična in pristna raziskava zdravljenja. Te zgodbe osebnih sprememb in preobrazb niso hollywoodske različice sijajnih zgodb o zmagoslavju vsem oviram navkljub. Ker so si ljudje iz teh pričevanj želeli pomembnega napredka pri okrevanju, so se namesto tega morali zazreti globoko vase in ugotoviti, kaj potrebujejo za nenehno spreminjanje svojih misli, čustev in dejanj. Njihove pripovedi so pristne in z njimi se je mogoče poistovetiti.

Ko je Kelly Noonan Gores prvič navezala stik z menoj s prošnjo, naj nastopim v dokumentarcu Zdravi, sem bil presrečen ob spoznanju, da se nekdo na povsem novi ravni loteva raziskovanja, kaj je potrebno za odpravo kroničnih zdravstvenih obolenj. Odleglo mi je, ko sem izvedel, da njeno delo vsebuje dokaze, ki so naslednja raven informacij. Dokazi so najpomembnejši glas. Nekdo je moral povedati to zgodbo in navdušen sem, da se je Kelly lotila naloge s takšno iskrenostjo, jasnostjo in odprtostjo. To kaže, da um zmore ozdraviti telo.

Pravzaprav sem s svojo raziskovalno ekipo izpeljal več poskusov v dokaz, da se zdravljenje v večini primerov začne v glavi. Zdaj vemo, da se nikoli ne zgodi, da um ne bi vplival na telo, in da ni trenutka, ko telo ne vpliva na um.

To pomeni, da morate spremeniti um, če želite spremeniti telo – in obratno.

Poigrajte se z mislijo, da morate najprej ozavestiti, o čem razmišljate, če se želite podati na zdravilno potovanje, potem pa dobesedno spremeniti svoje misli in občutke. Dolgoročni učinki stresnih hormonov vas lahko vržejo iz genetskih tirov in ustvarijo bolezen. Stres se pojavi, ko se poruši homeostaza možganov in telesa, ravnovesje pa se znova vzpostavi zaradi prirojenega telesnega odziva na stres. Živeti v stresu pomeni živeti v nenehni stiski in boju za obstanek.

Življenje v stiski dolgoročno izčrpava naravne zdravilne sposobnosti telesa. Vsi organizmi v naravi prenesejo kratkoročen stres, ko pa smo v stalnem, se vključi odziv nanj, ki ga ne moremo izključiti. Takrat se bližamo bolezni. Povedano preprosto, če vso življenjsko moč telesa porabljamo za neko nevarnost – resnično ali namišljeno – v zunanjem svetu, v našem notranjem svetu ni energije za rast in obnavljanje. Zaradi velikosti velikih možganov in neokorteksa smo ljudje sposobni imeti misel za bolj resnično od česar koli drugega. To kaže, da je odziv na stres mogoče izzvati že zgolj z razmišljanjem o težavah ali s pričakovanjem črnih scenarijev v prihodnosti. Premišljujte malo o tem. Zaradi svojih misli lahko dobesedno zbolite. To je lep primer povezanosti med umom in telesom.

Ob tem se poraja vprašanje: Če lahko zaradi svojih misli zbolimo, ali bi lahko zaradi svojih misli ozdraveli?

V tej knjigi boste izvedeli, da je odgovor pritrdilen. Iz svojih več kot tridesetletnih delovnih izkušenj s kroničnimi obolenji vem, da če obstajajo tri vrste stresorjev (fizični, kemični in čustveni), ki povzročajo neravnovesje v telesu, obstajajo tudi trije načini za ustvarjanje telesnega ravnovesja – fizični, kemični in čustveni.

Joga, akupunktura, telesna vadba, kiropraktika in masaža lahko izničijo fizični stres in ustvarijo fizično ravnovesje v telesu.

Izbiranje boljše hrane, omejevanje kalorij in jemanje vitaminov, zelišč ali zdravil lahko skupaj pripelje do boljšega kemičnega ravnovesja. Seštevek znanja o tem, kako vzpostaviti mir v miselnem svetu ter se bolje zavedati svojih misli in občutkov, ustvarja čustveno ravnovesje.

Meditacija, energijska psihologija, desenzitizacija in vnovična predelava z očesnim gibanjem (EMDR), tehnika doseganja čustvene svobode (EFT) ali psihoterapija pa nas vračajo v nevročustveno ravnovesje.

Kot vem, je tako: če lahko uravnate dva sistema izmed teh treh in jih uravnovesite, se bo čez čas običajno unesel tudi tretji. Na primer, če nekdo postane bolj fizično in kemično uravnovešen, bo tudi bolj čustveno uravnovešen.

Če lahko postane bolj kemično in čustveno uravnovešen, bo najverjetneje postal tudi bolj fizično uravnovešen. Po istem kopitu velja, da če lahko postane bolj fizično in čustveno uravnovešen, bo tudi bolj kemično uravnovešen. O tem govori ta knjiga. Je vodnik, ki vam bo pomagal najti ravnovesje in zdravje.

– dr. Joe Dispenza avtor New York Timesovih uspešnic Placebo ste vi, Postanite brezmejni in Odvadite se biti to, kar ste