Osredotočenosti lahko rečemo tudi fokus. To je tista pozicija našega delovanja, ko smo skoncentrirani na eno dejavnost, na eno delovanje. V nasprotju z ljudskim prepričanjem, da ženske lahko delamo več opravil naenkrat, je dejstvo in raziskovalci tako pravijo, da naši možgani v določenem segmentu fokusiranja lahko opravljajo kvalitetno le eno operacijo naenkrat. Se bi strinjali?
Sama se pogosto zalotim, da začenjam več opravil naenkrat in si grem prav na živce s tem, ko se zalotim, da istočasno perem solato za kosilo, žehto grem obešat sredi pranja solate, ker sem se tisti hip spomnila, da je stroj opral, vmes se spomnim, da napišem še dva maila, ker je seveda to nujno opravilo pa še obenem poškilim na facebook in instagram, če je kaj novega.
In potem vse skupaj seveda delam ne popolnoma zbrano in se kaj hitro lahko pripetijo napake ali je pa enostavno večja poraba časa, kot bi sicer bila, če bi lepo in mirno opravljala eno dejavnost za drugo.
Zakaj danes razmišljam o osredotočenosti?
Ker je izjemno pomembna tudi za odnose, ne zgolj na primer za pranje solate. Lahko bi rekli, da je osredotočenost tudi čuječnost, ko v točno temle trenutku razmišljate kaj berete in če se lahko poistovetite z mojimi besedami.
Niste v preteklosti, ki je tako ali tako ne morete spremeniti in ne morete biti v prihodnosti, ker nimate pojma kaj se lahko zgodi čez nekaj trenutkov.
Se bi lahko strinjali z mano?
Namreč, v Svetovalnici imam pare, ki kar naprej trmoglavo pogrevajo stare zamere, ne boste verjeli, tudi izpred deset in več let! No, predvsem dame smo vredne svojega denarja, ko kar ne spustimo starih zamer in jih ob vsaki možni priliki in napaki partnerja vlečemo ven in ga obmetavamo z njimi.
Torej te gospe živijo v preteklosti in ne v sedanjem, osredotočenem trenutku, ki bi ga lahko uporabile za to, da sedaj gradijo nekaj bolj kvalitetnega. No, seveda so »moje« dame v Svetovalnici na dobri poti, da preidejo v sedanje osredotočeno stanje, saj o tem kar naprej govorim in opozarjam.
Šele, ko smo osredotočeni na sedanji trenutek, so možne kvalitativne spremembe v odnosu, pa ne zgolj do njega, partnerja oziroma moža temveč do vseh ljudi, s katerimi stopamo v medsebojne odnose. V temle trenutku zaznamo svojo intuicijo, ki nam govori, da objamemo najstniškega sina, ki čemeren ždi v svoji sobi, pa četudi nas na začetku po pubertetniško odrine, a se nato vseeno nasloni v naš objem. V čuječem in osredotočenem trenutku opazimo, da nam mož že nekaj časa govori, kako nas pogreša v postelji istočasno, ko gre on spat, ker me še hočemo vse pospravit pa pred televizijo nato zaspimo. Enako nas prosi že nekaj časa, a ker nismo bile osredotočene, nam je pač šel na živce s svojimi zahtevami, sedaj ga pa zaslišimo tudi s srčkom in si želimo z njim objete zaspati.
Veste, ko prestopimo iz preteklosti v sedanjost, se veliko nakopičenih zamer in čustvenih bremen odloži in ostane tam, kamor spada, v preteklosti. Ni več težkih čustvenih nahrbtnikov zamer, besa, žalosti in iz tega izvirajočih očitkov, ampak se začnemo zavedati, da si sami kreiramo točno sedanji trenutek tukaj in sedaj.
V branje priporočam knjigo Iskreno o partnerstvu >> in Iskreno o osebni rasti >>
