Reka je bila tako široka, da čeznjo ni bilo mostu. Na bregu se je naselil brodnik in v zameno za skromno plačilo je prepeljeval popotnike čez vodo.
Nekega dne ga je za uslugo prosil zelo učen gospod, ki je s seboj nosil na kupe knjig in slovarjev. Potem ko je stopil na čoln, mu je brodnik zaželel dobrodošlico in se začel z njim pomenkovati o različnih stvareh.
Učenjak je videl, da brodnik v življenju še ni veliko prebral in da so mu tuja tudi slovnična pravila.
“Povej, prijatelj, si kdaj obiskoval šolo?” ga je vprašal.
“Nisem,” je odvrnil brodnik in veslal naprej.
“Potem pa si zapravil polovico življenja, prijatelj.”
Brodnika so učenjakove besede razžalile, vendar je molčal.
Ko se je čoln znašel sredi reke, ga je iznenada prevrnila brzica. Moža sta se znašla v vodi, daleč eden od drugega. Brodnik je opazil, kako se učenjak v smrtnem strahu utaplja.
Zavpil je: “Si se naučil plavati, mojster?”
“Nisem,” je odgovoril učenjak in še naprej krilil z rokami.
“Potem pa si zapravil vse svoje življenje, prijatelj.”
Zgodba iz Bližnjega vzhoda
