“Pustiti, kot da je vse v redu.”
Količina, ki jo oseba trpi v svojem življenju, je neposredno povezana s tem, kako močno se upira dejstvu, da »so stvari takšne, kot so«. To je eden od KLJUČNIH delov modrosti o človeku. Če obstaja trpljenje ali nelagodje, obstaja odpor do tega, kakšne stvari so. Pika.
Da bi sledili temu načelu, je treba tisto, kar bi lahko imenovali »zasvojenost« ali »navezanost« na stvari, ki so drugačne, kot so, »nadgraditi« v preferenco. To pomeni, da ko »kar je« ni tisto, kar si želite, zaradi tega ne trpite (postanete jezni, žalostni, prestrašeni, zaskrbljeni itd.), vaše sreče in miru torej ne nadzorujejo sile zunaj vašega nadzora. Raje imate, da bi bile stvari takšne, vendar niste navezani na to, da so takšne.
Kolikor je oseba pripravljena in sposobna pustiti, da je vse v redu, ne trpi. Ljudje s številnimi pravili o tem, »kako naj bi stvari bile«, trpijo bolj, ker ne glede na to, koliko skrbijo za zaščito svojih pravil in skrbijo, da jih upoštevajo tako sami kot drugi, so ta pravila pogosto kršena.
V nekaterih družinah obstaja malo pravil o tem, kako naj bi stvari “bile” ali kako naj bi se ljudje obnašali. V teh družinah se otroci naučijo sprejemati vse, kar se dogaja, in se nanje odzivati z določeno mero psihološke in vedenjske ustvarjalnosti ter odpornosti. V drugih je veliko, veliko pravil (včasih pravila o vsem). V teh družinah so odzivi bolj samodejni in vnaprej programirani, kar duši prirojeno sposobnost prožnega spopadanja s stvarmi, ki se pojavijo, na kreativen, spontan in pristen način.
Življenje »po pravilih« je privlačno, saj vam ni treba razmišljati o vsaki situaciji in se domisliti bolj ustvarjalnega odgovora. Namesto tega samo sledite pravilom. To je življenje, ki ga živimo po formuli ali receptu. Na žalost nobeno pravilo ne more pokriti nians vsake potencialne situacije, drugi pogosto ne poznajo pravega recepta, kako se obnašati (kaj je narobe z njimi?), vaši odzivi pa postanejo robotski in pogosto neprilagojeni situaciji. Še huje, več ko imaš pravil, pogosteje jih nekdo ali neka stvar vedno krši, in bolj ko se to dogaja, bolj si na koncu jezen, zaskrbljen, žalosten, prestrašen ali v kakšni drugi vrsti trpljenja.
Če bi lahko pustili, da je v redu, ko nekdo prekrši eno od vaših pravil, vam ne bi bilo treba trpeti. Seveda potem ne bi bila prava pravila, kajne?
To ne pomeni, da oseba ne more biti ciljno usmerjena in si prizadevati, da bi stvari naredila takšne, kot si jih želi, toda čustveno zdrava oseba ima raje rezultat, ki ga išče, namesto da bi bila zasvojena z njim. To pomeni, da si prizadevajo za tisto, kar hočejo, vendar ne glede na rezultat ohranijo svojo ravnodušnost in notranji mir. Ta pristop torej ni fatalizem ali nezanimanje za izid, temveč odločitev, da ne dovolite, da vas izid vrže iz središča. To je pomen nadgradnje vaših navezanosti na preference in pomen »nenavezanosti«, o katerem govori vzhodna filozofija (in o njem na druge načine govori Jezus Kristus).
Ključ do obvladovanja zahtevnih misli, situacij in občutkov torej ni v tem, da se jim upiramo, temveč v tem, da jih čim bolj popolnoma sprejmemo. Sprejmite, kar mislite in čutite, in kar se dogaja okoli vas, tudi če je to, kar mislite in čutite, neprijetno ali kar se dogaja ni tako, kot bi si želeli.
Tukaj je torej KLJUČNA točka. Čeprav je videti, kot da naše nelagodje povzroča stvar, ki je ne maramo ali se ji kako drugače upiramo, je v resnici nelagodje, ki ga čutimo, v 98-99 % (morda celo 100 %) posledica našega odpora do tega in samo 1-2% (ali pa nič?) od same stvari. Ko se nehamo upirati, preneha tudi nelagodje. Morda je videti, kot da nam oseba, stvar, dogodek ali karkoli povzroča nelagodje, vendar je v resnici naš odziv na to, naša nepripravljenost, da bi to sprejeli, tisto, kar ustvarja nelagodje.
Vsakemu se je v življenju zgodilo nekaj, čemur se je močno upiral, a se je na koncu sprijaznil – na primer razmerje, ki se je končalo. Sprva greš skozi najrazličnejše trpljenje, a na določeni točki greš naprej in sprejmeš to, kar se je zgodilo. V tistem trenutku se trpljenje ustavi. Podobno smo vsi že slišali za ljudi, ki izvejo, da bodo kmalu umrli zaradi smrtonosne bolezni, in ki postanejo popolnoma mirni glede tega, ko sprejmejo dejstvo, da se to dogaja. Ne gre za to, kar se zgodi, ampak za naš odziv na to!
S sprejemanjem se opolnomočite za zdravljenje, preoblikovanje ali osvoboditev kakršnega koli nerazrešenega mentalnega ali čustvenega materiala. Dokler ne morete sprejeti tega, kar mislite in čutite, kot manifestacijo resničnosti, boste ostali navezani na strupena stališča in prepričanja. Toda s popolno prisotnostjo in sprejemanjem svojih misli in občutkov odprete pot podzavesti, da se reorganizira na postopno višje ravni delovanja. Ko čutite nelagodje, čutite odpor. Ko začutite odpor, ga sprejmete. Ironično je, da ko se nehate upirati, ste veliko bolj učinkoviti pri ustvarjanju kakršnih koli zunanjih sprememb, do katerih morda imate prednost (ne navezanosti).
Vse to na koncu ostane le floskula, če ne naredite nekega določnega koraka, da bi to uresničili.
Avtor: Bill Harris
