Dr. Gabor Maté, kanadski zdravnik in strokovnjak za travme, odvisnosti in duševno zdravje, ima globoko razumevanje travm in njihovih posledic na človeško življenje. Njegovo delo poudarja pomen travm pri razvoju številnih duševnih, telesnih in vedenjskih težav. Njegova ključna stališča o travmah so naslednja:
Travma ni samo dogodek, ampak vpliv dogodka
Po Gaborju Matéju travma ni le specifični dogodek, kot so zloraba, zanemarjanje ali nasilje, temveč predvsem notranji odziv na ta dogodek. Travma se zgodi, ko človek ne more ustrezno obdelati boleče izkušnje, kar vodi do globokih čustvenih ran.
Maté trdi, da travma ni samo to, kar se nam zgodi, temveč predvsem, kako se v tistem trenutku počutimo – torej občutek osamljenosti, strahu in nemoči.
Travma loči človeka od sebe
Maté poudarja, da travma vodi k izgubi stika z lastno avtentičnostjo. Ko smo travmatizirani, se odmaknemo od svojih resničnih občutkov in potreb, da bi se zaščitili pred bolečino. Ta disociacija od sebe postane dolgoročna in vodi do številnih težav v duševnem zdravju, kot so depresija, anksioznost in odvisnosti.
Po njegovem mnenju je temelj vsake travme občutek odtujenosti – od lastnega jaza, od drugih ljudi in od življenja samega.
Travma kot korenina odvisnosti
Ena izmed najbolj vplivnih teorij, ki jih je razvil Gabor Maté, je ideja, da so travme ključni dejavnik pri razvoju odvisnosti. Po njegovem mnenju ljudje iščejo substance ali vedenja, ki jim začasno omilijo bolečino in praznino, ki jo je povzročila travma.
Maté pravi, da odvisnost ni problem sama po sebi, ampak poskus reševanja globlje težave – torej bolečine, ki jo povzroča travma. Zato meni, da se zdravljenje odvisnosti ne more začeti z zgolj odpravo substanc, ampak z zdravljenjem korenine – travme.
Otroške travme oblikujejo naše vedenje
Prepričan je, da zgodnje izkušnje otroških travm močno vplivajo na razvoj odrasle osebnosti. Travme, kot so zanemarjanje, pomanjkanje ljubezni ali preveč stresa v otroštvu, lahko vplivajo na to, kako se posameznik kasneje spopada s stresom, kako oblikuje odnose in kako doživlja življenje.
Če otroku ni dovoljeno izraziti svojih občutkov, če ne prejme ustrezne ljubezni in podpore, bo kasneje v življenju iskal načine, kako se spoprijeti z mankom tega, kar mu je bilo odvzeto v zgodnjih letih.
Telesni vpliv travme
Maté prav tako trdi, da travme ne vplivajo le na duševno zdravje, ampak tudi na telo. Povezuje travme z avtoimunskimi boleznimi, kroničnimi bolečinami in celo rakom. Travma, ki jo telo nosi, se lahko manifestira v obliki kroničnega stresa, kar vodi v oslabljen imunski sistem in različne telesne bolezni. To pomeni, da zdravljenje travm zahteva celosten pristop, ki vključuje ne le psihološko, temveč tudi telesno in duhovno dimenzijo.
Travma se prenaša med generacijami
Dr. Maté opozarja tudi na medgeneracijsko naravo travme. Travmatizirani starši lahko svoje nepredelane čustvene rane nezavedno prenesejo na svoje otroke.
Na primer, če starši zaradi lastnih travm niso sposobni ustvariti varnega in ljubečega okolja za svoje otroke, lahko otroci to doživijo kot travmo. To ustvarja cikel, kjer se travma prenaša iz ene generacije na drugo, dokler ni zavestno prepoznana in obdelana.
Sočutje in zdravljenje travme
Močno poudarja tudi pomen sočutja pri zdravljenju travme. Ljudje, ki so bili travmatizirani, pogosto nosijo globok občutek sramu, krivde in samoobsojanja.
Prvi korak k zdravljenju travme je razvoj sočutja do sebe – prepoznati, da bolečina in trpljenje izhajata iz nepredelanih izkušenj, ne iz osebne šibkosti. Prav tako je pomembno, da družba in strokovnjaki, ki delajo s travmatiziranimi posamezniki, pristopijo s sočutjem in razumevanjem.
Zdravljenje skozi ponovno povezavo z avtentičnim jazom
Ključ do zdravljenja travme je ponovno vzpostavljanje stika z lastno avtentičnostjo. To vključuje prepoznavanje in izražanje resničnih občutkov, potreb in meja, ki jih je posameznik morda potlačil zaradi travmatičnih izkušenj.
Proces zdravljenja je potovanje, kjer se človek postopoma osvobaja bolečine preteklosti in se uči, kako biti prisoten v svojem telesu, umu in duhu.
Gabor Matéjev pristop k travmam je globoko empatičen in celosten. Ne obravnava le simptomov travme, ampak se osredotoča na temeljne vzroke in spodbuja globoko razumevanje, kako travme vplivajo na posameznika in družbo kot celoto. Po njegovem mnenju je zdravljenje travme bistvenega pomena za osebno in kolektivno ozdravitev.
V branje priporočamo tudi knjigo dr. Gabor Matéja: Navidezna normalnost – Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji >>
