Sodobna medicina bo spremembe na koži razlagala skozi hormone, krvni obtok, genetiko, spanje, prehrano, izpostavljenost soncu in številne druge dejavnike. Tradicionalna kitajska medicina pa ima svoj način opazovanja obraza.
V TKM obraz ni samo estetski del telesa. Tradicionalno se uporablja kot eden od virov informacij pri ocenjevanju telesnega ravnovesja.
Ogledalo je lahko neusmiljeno. Nekega jutra se zbudimo in opazimo podočnjake, drugič zabuhlost, tretjič bolj bled obraz.
Obraz kot zemljevid
V tradicionalni kitajski medicini obstajajo različne sheme, ki posamezne dele obraza povezujejo z različnimi notranjimi sistemi.
Čelo se v nekaterih tradicionalnih interpretacijah povezuje predvsem z zgornjimi deli prebavnega in presnovnega dogajanja, predel okoli nosu z želodcem in vranico, lica s pljuči, področje okoli oči z ledvičnim sistemom, brada pa z reproduktivnim in ledvičnim področjem.
Barva pove veliko
Bledica se tradicionalno pogosto povezuje s pomanjkanjem qi ali krvi. Rdečica se lahko razlaga kot znak vročine, rumenkast odtenek pa se v določenih kontekstih povezuje s pomanjkanjem ali motnjami v sistemu vranice.
Toda obraz je v resnici zelo občutljiv na vsakodnevne spremembe.
Po neprespani noči smo lahko bolj bledi. Po telesni vadbi smo rdeči. Po dolgem dnevu pred računalnikom so oči utrujene. Po slani večerji je obraz lahko naslednje jutro bolj zabuhel.
Zato je smiselno opazovati vzorec in ne samo eno spremembo.
Kaj pomenijo oči?
Oči so v tradicionalni kitajski medicini zelo pomembne. Povezujejo se predvsem z jetri, skozi oči pa se kaže tudi stanje shena oziroma duševne vitalnosti.
Če imamo podočnjake, to še ne pomeni takoj, da so »ledvice izčrpane«. Podočnjaki so lahko povezani z genetiko, pigmentacijo, tankostjo kože, alergijami, pomanjkanjem spanja ali drugimi dejavniki.
Če opazimo, da so oči pogosto utrujene, suhe ali razdražene, se lahko vprašamo, koliko spimo, koliko časa preživimo pred zasloni in ali dovolj pogosto pogledamo v daljavo.
Ustnice in prebava
V TKM imajo ustnice posebno mesto in so povezane predvsem s sistemom vranice in želodca.
Blede ustnice se povezujejo s pomanjkanjem krvi, suhe pa s pomanjkanjem telesnih tekočin ali vročino.
V sodobnem smislu pa so lahko suhe ustnice posledica povsem običajnih stvari – suhega zraka, mraza, dehidracije, lizanja ustnic ali določenih kozmetičnih izdelkov.
Jezik je v TKM še pomembnejši
Če ste se kdaj srečali s tradicionalno kitajsko medicino, ste verjetno opazili, da terapevt pogosto prosi človeka, naj pokaže jezik.
Jezik je v TKM pomembno diagnostično orodje. Opazuje se njegova barva, oblika, obloga, razpoke, vlažnost in robovi.
Na primer, debela obloga se tradicionalno lahko razlaga kot prisotnost »vlage« ali »sluzi«, zelo suh jezik kot pomanjkanje tekočin, bled jezik pa kot pomanjkanje krvi ali qi.
TKM nas uči zanimivega odnosa do telesa: ne čakajmo vedno, da se pojavi bolečina.
Opazujmo obraz, opazujmo jezik, opazujmo spanec, prebavo, energijo in razpoloženje. Glejmo, kaj nam telo poskuša povedati kot celota.
