Univerzalni jezik in pisavo omenja tudi gospa H.P. Blavatsky, ki jo prištevamo med največje ezotreične mislece prejšnjega stoletja. Navaja obstoj univerzalnega jezika in pisave, ki ga lahko razume sleherni človek. Ta prastara pisava ima svoje korenine daleč nazaj v zibelki človeške zgodovine, ki segajo v pred atlantidsko obdobje. Menda pa so pisavo uporabljali tudi druidi. Govora je o senzarju, o misterijskem jeziku iz predzgodovinskga obdobja. Danes ga prištevajo k simbolizmu, saj je sistem simbolov. Ti so predlingvistični in predlogični. Vplivajo predvsem na nezavedni segment človeka.
Oglejmo si nekaj sporočil v jeziku senzar:
Prazen disk ali krog predstavlja neskončno večnost, Naravo neskončnih možnosti ali Vse.
Točka sredi kroga predstavlja duha, ki defnira večnost; je potencial sredi abstrakcije.
Točka se sprememni v linijo, premer kroga. Predstavlja čisto prvotno mater (materia prima) znotraj absolutne in vseobdajajoče neskončnosti.
Premeru se pridruži še navpičnica in skupaj tvorita križ z dvema enako dolgima prečkama. Simbol sporoča, da se je sredi neskončne večnosti začelo človeško življenje.
Ko se krožnica umakne in ko ostane zgolj križ, pomeni, da se je človeštvo povsem materializiralo, ločila sta se spola, večnost pa se je umaknila
Tudi danes veljavne simbole lahko prištevamo k skrivnemu in univerzalnemu jeziku. Vprašanje pa je, ali jih slehernik lahko razvozla, razume in zaživi skladno z njihovim sporočilom.
V vsakdanjem življenju se soočamo z najrazličnejšimi znaki, znamenji in simboli, ki jih vsi razumemo, ne glede na kulturne in jezikovne razlike. Pomislimo na prometne znake ter še celo vrsto drugih dogovorjenih znakov, na primer geografskih.
Niso skrivnostni in zlahka jih razberemo. Ne prištevamo jih med simbole z univerzalnim sporočilom.
Simboli so nekakšen koncentrat in predstavljajo bistvo skupka idej. Njihovo sporočilo nagovarja ljudi različnih kultur in časovnih obdobij.
O pomenu simbolov in simboliki je napisanih veliko knjig. V njih najdemo tudi poskuse definicij, kaj simboli predstavljajo in kako naj jih razumemo.
J. Chevalier je mnenja, da se v svetu brez simbolike ne da dihati. Njena odsotnost bi nemudoma povzročila duhovno smrt človeka.
Podnevi in ponoči, medtem ko govorimo, ko se izražamo s kretnjami ali sanjamo, smo v stiku s simboli, naj to opazimo ali ne.
S simboli se srečujejo duhovne discipline, umetnost in umetiške tehnike. Združiti morajo vse svoje sile, da bi lahko razvozlale njihovo uganko. Združiti se morajo zato, da bi lahko sprostile energijo, zgoščeno v njih. Réči, da živimo v svetu simbolov, je premalo. Svet simbolov živi v nas.
Simbole srečujemo na vsakem koraku. Zaznavamo jih s čuti, saj se običajno izražajo v eni od snovnih oblik (podoba, lik, predmet, števka, številka, glas, ton, izrek, barva, rastlina, ipd); vendar pa njihova sporočilnost presega raven stvarnega materialnega sveta.
Človeku poskušajo posredovati neizrekljivo, to, česar se ne da pojasniti z običajnim jezikom, ki s svojim izraznim načinom definira in zato ukaluplja.
Simboli so domala brezmejni in brezčasni, posegajo v nesnovna področja, ki jih lahko le zaslutimo.
Simboli ničesar ne skrivajo
C. G. Jung o simbolih pove, da ničesar ne skrivajo, ničesar ne pojasnjujejo, temveč nas napotíjo na ono stran nas samih, proti pomenu, ki je onkraj, pomenu, ki je nepojmljiv in ki ga lahko samo zaslutimo, ki ga ne more izraziti nobena izgovorjena beseda.
Simbol nakazuje dimenzijo, ki je drugačna od te, ki jo lahko zaznamo z razumom, je opisal H. Corbin. Zanj so simboli kot skrivnostne šifre in način za izrekanje tistega, česar ni možno dojeti z razumom, pač pa z intuicijo. Ne da se jih do konca razjasniti, temveč jih je treba razumeti vedno na nov način; enako kot glasbena partitura ni razvozlana enkrat za vselej, temveč vedno znova išče drugo izvedbo.
Urobor se pojavlja v različnih kulturah človeštva, od predantičnih, vse do danes. Tudi razlage njegovega simbolnega pomena se razlikujejo. Najpogosteje ga pojmujejo kot prazačetek, ki je nediferenciran. Je večni ciklični čas in brezmejnost prosotra, torej nesmrtnost. V grški simboliki predstavlja: vse je eno, v hermetizmu: kot zgoraj tako spodaj, hindujci pa v njem vidijo latentno energijo kundalini.
Poznavalec simbolov J. Chevalier trdi, da je simbol dejansko tvorec novega. Ne zadovolji se samo s tem, da izziva odmeve, temveč poziva h globoki preobrazbi. Simbol je torej veliko več od navadnega znaka. Napoti nas na drugo stran pomena. Zato ga lahko vzporejamo s čustvenimi, aktivnimi, gonilnimi shemami, kar jasno pove, da simbol pravzaprav spravlja v pogon celotno psiho. Vsak simbol je mikrokozmos, popoln svet.
Simboli so tihe priče o globokem pomenu obstoja človeka, narave in vesolja. So posredniki oz. prenosniki komunikacije med človekom in soljudmi, človekom in naravo, ter nenazadnje človekom in resnico samo, tisto večno resnico, ki živi v najglobljih globinah vsega, kar obstaja.
Koliko bo človek uspel razvozlati skrivni jezik simbolov, je odvisno od njegove duhovne zrelosti in stanja zavesti. Pravijo, da so simboli zapečateni s sedmimi pečati. Odpečatimo jih lahko le z napredovanjem na duhovni poti, s tem, ko se viša raven zavesti.
Ne glede na to, do katere mere človek dojame sporočilo simbola, vseeno ne more ostati ravnodušen do njega.
Simbol deluje tudi takrat, ko se zdi povsem nerazumljiv in je njegova zunanja forma tuja. V človekovi notranjosti odseva kot v ogledalu, v njem odmeva in prebuja sprva še nejasne slutnje skrivnosti, slutnje nepoznanega, ki se sčasoma vse bolj bistrijo.
S tem se v človeku zbudijo vprašanja o cilju življenja in namenu obstoja ter ga spodbudijo k iskanju poti, ki vodi prek meja materialnosti. Njegovo pozornost usmerijo na tisto, kar je čutom prikrito in česar se ne da razumeti s “človeško” logiko. Ta stik človeka aktivira in ga transformira. Omenjene spremembe so prvi koraki na poti posvetitve.
Simboli so kot varuhi na vratih zakadnice skrivnosti. Za prvimi vrati se skrivajo še ena, in za njimi naslednja, potem še ena … vse do neskončnosti, do večnosti, do svetósti.
Pri razkrivanju skrivnosti se prebujajo ideje, nove misli in razkriva se resnica, ki je v neraziskanih globinah našega duha. Naloga simbolov je razodevanjei misterija, pri čemer je duhu dana popolna svoboda.
Kaj se človeku odstre, ko razvozla misterij simbolov?
Simboliko kroga so Maji vgradili tudi v svoj koledar. Čas so pojmovali ciklično.Vzemimo za primer hermetično simboliko: kamen modrosti ter spreminjanje svinca v zlato.
V knjigi Trumf gnoze avtor pove:
Pri posvetitvah se simbole uporabi za osvoboditev iz prisilnega jopiča besed in zakonitosti ter dosego neodvisnosti mišljenja. Namenjeni so tistemu, ki hoče prodreti v globino misterijev. Kandidat običajno ne prejme razlage o svetih simbolih posvetitve: pouči ga intuicija.
Podobe, alegorije in simboli so na skriven način nakazovali, kaj je treba dognati na poti posvetitve. Najdemo jih lahko v verskih tradicijah vseh ljudstev.
Simboliko spremembe svinca v zlato, to govorico hermetičnih filozofov, so naivneži razumeli dobesedno in začeli eksperimentirati. Toda črka ubija! Če pravilno razumemo to simboliko, spoznamo, da kovine starih filozofov niso bile običajne kovine in da uporabljeni pojmi niso imeli ničesar opraviti s snovnim svincem oz. zlatom.
Hermetična simbolika se nanaša na skrivne moči duše modrecev, ki so se trudili služiti mnogo višjemu cilju, kot je bila pretvorba običajnih kovin v zemeljsko zlato.
Trikotnik je simbol popolne skladnosti in enosti. Tri je, število popolnosti. Kozmični trikotnik predstavlja trojstvo, troedinost Očeta, Sina in Svetega Duha; nadkozmični simbolizira tri vidike Logosa. Na ravni človeka so to trije vidiki jaza: božanski, življenjski in človeški duh. Pojavi se v Vodnarjevih zahtevah po:dobroti, resnici, pravičnosti (Uran, Neptun, Pluton). Kjer se srečata vzpenjajoči se silnici, se dogaja posvetitev, čedalje svetlejši plamen V misterijskem krščanstvu ponazarja tri križe na Golgoti, Lobanji, popolno, samožrtvujoče, ljubeče služenje drugim.Ognjeni trikotnik stoji v sredini človeka in ga sprašuje, ali želi biti njegov pomočnik pri veličastni Božji gradnji, pri uresničevanju božanskega načrta. To pa lahko postane, ko skladno uresniči vse tri stranice trigonuma igneuma.
Posvečencu zlato predstavlja popolnost.
Pomeni, da posvečenec dela v dobro vseh in osvetljuje pot tistim, ki se zmorejo s pomočjo duše dvigniti in se rešiti trpljenja. V kamnu modrih je panaceja, ki zdravi vse bolezni duha, duše in telesa. Tega eliksirja ni treba iskati zunaj človeka; človek ima v sebi kamen, ki ga brusi, in ki je človekova individualnost. To brušenje, ta proces omogoči človeku, da se v njem izrazi stanje popolnega modreca.
V takšnem življenju se dogajajo čudeži, kajti na področju uresničitve dobrega ni nič nemogoče za človeka, ki razume procese izpolnitve. Seveda je lažje dojeti teorijo, kot izvajati umetnost v praksi. Razumeti osnove znanosti in slediti pravilom je sicer enostavno, toda uporaba obojega terja redek talent, edino, kar vodi v resnično mojstrstvo modrih. To je zdravljenje vseh bolezni, tako duha, duše kot tudi telesa. Je umetnost svečenikov in kraljev. Modreci veljajo za posrednike vzvišene harmonije, ki jo mora v sebi udejaniti vsak učenec, preden jo lahko izžareva za druge.
Zato:
Išči »kamen« v sebi in našel ga boš.
Z iskrenim srcem prosi za svetlobo in prejel jo boš.
Trkaj na vrata svetišča čiste tradicije in odprla se ti bodo.
Zaupaj samemu sebi, svojim iskrenim občutkom in ne pusti, da te drugi zapeljejo na stranpot …
… kajti kamen modrosti je najgloblja bit človeka, ki omogoči, da se snovni človek, svinec, spremeni v duhovnega, novega Človeka, v zlato.
Odstrimo te skrivnosti še s simboliko Biblije:
…mar ne veste, da ste tempelj Duha?
Skrivni jezik simbolov je dokaj jasen, ko se odpremo njihovemu globokemu in hkrati preprostemu sporočilu.
Kamen modrosti je temeljni kamen za tempelj Duha, za novega človeka, za tistega, ki ni več odet v svinec te narave, marveč v zlato nadnarave.
Od stanja človeka do novega človeka vodi pot posvetitve. Kandidat jo korak za korakom sam izgrajuje.
Simboli so kot dragoceni kamni ob tej poti. Vsak nam na svoj način sporoča, naj hodimo dalje, naj vztrajamo, naj bomo stanovitni, iskreni popotniki, in naj se s čistim srcem posvetimo spremembam. Pri tem smo v nenehnem dialogu s svojo dušo, ki nekega dne izpelje alkimični proces in se v alkimični poroki združi z Duhom.
Združitev točke, kroga, trikotnika in kvadrata v nov simbol., v formulo za alkimično poroko. Ta se začne z zavestno zvezo s središčem, s točko, s srcem vsega razodetega, ki je tudi središče vsega, kar človek počne. Ognjeni trikotnik: srce, glava in roke se povežejo z izvirom, z osrednjim motivom, z duhom. To postane osnova življenja in ustvari se kvadrat. Posvečenec uporablja štiri zmožnosti osebnosti: voljo, mišljenje, želenje in delovanje. Postavi se v univerzalnost kroga in z ljubeznijo služi slehernemu živemu bitju.
Uporabljena literatura:
Problemi sodobne duše, C.G.Jung
Slovar simbolov, J. Chevalier
Triumf univerzalne gnoze, A. Gadal
Klic bratstva rožnega križa, J. van Rijckenborgh
