Plastika za živila

OGLAS

Pri predelavi hrane in pijače, pri shranjevanju, pakiranju in uporabi živil množično uporabljajo plastične materiale. Lastnosti plastičnih materialov so trajnost, prožnost in raznolikost, so tudi lahki in relativno poceni.

Vse to so razlogi, da plastika spremlja živila praktično na vsakem koraku, primerna je za izdelavo embalaže za enkratno in večkratno uporabo, različnih folij, plastenk za vodo, plastičnih "stekleničk" za otroke, idr.

Prekomerna uporaba plastičnih materialov negativno učinkuje na okolje, neznanje in zato pogosta nepravilna uporaba plastike, ki je v stiku z živili, pa lahko negativno učinkuje tudi na zdravje.

OGLAS

Plastika je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin. Plastika, ki je uporabna za živila, so spojine, ki jih dobimo s posebnimi kemičnimi procesi, osnovnim surovinam pa proizvajalci dodajo različne snovi, npr. antioksidante, stabilizatorje, antistatike, plastifikatorje, idr., da dobi plastika želene lastnosti. Dodatki zagotovijo plastiki prožnost, trdnost, odpornost na toploto, mraz, maščobo, kisline, nepropustnost in druge lastnosti.

Označevanje

Vsi plastični izdelki, namenjeni za uporabo za živila in ki na tržišču še niso v stiku z živili (na primer plastični krožniki, pribor…), morajo imeti opisno oznako ‘za stik z živili’ ali pa nositi znak, na katerem so stilizirane vilice in kozarec.

Na plastični embalaži, v kateri je živilo, ta oznaka ni potrebna, kajti proizvajalec živila mora zagotoviti, da je embalaža živila izdelana iz takšnega plastičnega materiala, ki je lahko (ima dovoljenje) v stiku z živilom.

Pozor, ko kupujete plastične vrečke!

Pri nakupovanju vrečk za živila je treba paziti, ali imajo oznako za stik z živili. V mnogih trgovinah namreč ene poleg drugih prodajajo dve vrsti vrečk: vrečke za gospodinjstvo in vrečke za živila. Le vrečke za živila so označene z omenjeno oznako in so zato primerne za hranjenje živil, ko pride le-to neposredno v stik z vrečko.

Leta 1988 so pri Zvezi industrije plastike (SPI) razvrstili izdelke iz plastike v sedem skupin in jih ponazorili s simboli. Skupine so sicer oblikovali za namen recikliranja, vendar pa veliko povedo o vrsti plastike, iz katere je izdelek narejen. Vsaka vrsta plastike ima namreč svoje lastnosti in ko jih uporabljamo, še zlasti pa ko so v stiku z živili, je dobro, če te lastnosti tudi poznamo. Žal označevanje plastičnih materialov, ki so v stiku z živili, s katerim bi potrošnike seznanili z vrsto plastike, njenimi sestavinami in pravilnim ravnanjem, ni obvezno, se pa nekateri proizvajalci že zavedajo, kako pomembne so te informacije za potrošnike, zato svoje izdelke opremijo z ustreznimi simboli. Želimo si, da bi bilo takšnih čim več.

Prehajanje sestavin, ki jih vsebuje plastika, na živila lahko zakrivimo sami

Kemikalije, ki jih uporabljajo za proizvodnjo in izdelavo plastičnih materialov za živila, ne smejo prehajati na (ali v) živila v količini, ki bi lahko ogrozila zdravje potrošnikov ali spremenila kemične in organoleptične lastnosti živila. Za vsak plastični material je zato zakonodajno določena stopnja čistosti snovi ter mejna vrednost celotnega prenosa sestavin v ali na živilo.

Nekatere sestavine plastike lažje prehajajo na živila kot druge. Največja pozornost je namenjena prehajanju plastifikatorjev, kot so ftalati, bisfenol A in adipati, ki jih uporabljajo za povečanje prožnosti nekaterih plastičnih materialov. Prehajanje sestavin v živilo se poveča pri višji temperaturi, mastni hrani in na delih, kjer je plastika poškodovana.

Na mnogih izdelkih najdemo okrogel znak z belo in zeleno puščico. Oznaka Green Dot (zelena pika) je obvezna na vseh izdelkih, ki so del Green Dot -sheme zbiranja embalaže za recikliranje, v kateri sodeluje tudi Slovenija.

Nekaj nevarnih spojin, ki lahko prehajajo iz plastične embalaže v hrano:

BPA – Bisfenol A je spojina, ki posnema ženski hormon estrogen in lahko prehaja (se luži) iz polikarbonatnih (skupina plastik reciklažnega tipa 07) in polivinilkloridnih plastik (tip 03) ter epoksi premazov na notranji strani nekaterih pločevink. Ameriški center za kontrolo bolezni (CDC) je leta 2005 našel BPA v urinu 95 % testiranih ljudi.

DEHA – Di(2-etilheksil)adipat je eden izmed plastifikatorjev (mehčal), ki smo jim izpostavljeni vsak dan. Na primer krčljiva PVC-folija vsebuje DEHA, ki lahko ob stiku prehaja v mastna in vroča živila. Izpostavljenost DEHA povzroča številne škodljive učinke na zdravje.

Stiren lahko prehaja v živilo iz polistirenskih plastik (plastike tipa 06). Stiren negativno vpliva na zdravje na več ravneh.

Prehajanja sestavin plastike na živila je zakonodajno sicer urejeno, neredko pa ga povzročimo sami z nepravilno uporabo plastične embalaže oziroma z njeno ponovno uporabo v neprave namene, pa tudi z uporabo poškodovane plastike.

Bodimo pozorni, ko ponovno uporabljamo plastenke

Surovina za izdelavo plastičnih materialov je večinoma nafta, ki je neobnovljivi naravni vir. S plastičnimi materiali ustvarjamo ogromne količine odpadkov, saj kljub temu, da so to izredno lahki materiali, njihov volumen polni odlagališča. Ponovna uporaba plastike je z vidika ohranjanja okolja in naravnih virov torej nujna, vendar pa je pri ponovni uporabi plastike za živila potrebna velika previdnost. Za različne namene in potrebe se uporabljajo različne plastike za živila. Vseh vrst plastike torej ne moremo uporabljati za vse namene.

Primer so plastenke za vodo, pijače in olje. Večina je označenih z oznako reciklažnega tipa 01, torej so narejene iz plastike PET (polietilen tereftalat). Te plastenke je mogoče reciklirati, ne smejo pa se ponovno uporabiti. Še posebej neprimerna je ponovna uporaba za neko drugo živilo in ne tisto, ki mu je bila plastenka prvotno namenjena. Plastenka iz PET, v kateri je voda, ima sicer enako osnovno strukturo in oznako 01, vendar pa ta plastika vsebuje druge dodatke kot plastenka iz PET, v kateri prodajajo olje in ki zahteva drugačne lastnosti. Če torej ponovno uporabite plastenko, v kateri je bila originalno voda, je primerna le za ponovno polnjenje z vodo. Če je bil v njej prvotno na primer sok ali kis (kislo okolje), je taka plastenka primerna le za kislo tekočino itd.. Zelo popularna je ponovna uporaba plastičnih posod s pokrovi, v katerih kupujemo sladolede. Ta plastika je namenjena hladnim živilom in ni primerna za segrevanje ali shranjevanje tople hrane.

Obvezno ločevanje plastike za živila

Zbiranje plastične embalaže je v Sloveniji obvezno, zato plastika, ki je v stiku z živili, po uporabi sodi v posebne zabojnike, označene za zbiranje embalaže. Ta plastika torej ne sodi v ostanek gospodinjskih odpadkov.

Medtem, ko zaradi zmanjšanja obremenitve okolja spodbujamo ponovno uporabo plastike, pa mora biti uporaba reciklirane plastike v živilski industriji posebej odobrena zaradi možnosti onesnaženosti z neželenimi snovmi, ki so posledica recikliranja. Vse reciklirane materiale, ki so namenjeni uporabi v stiku s hrano, mora odobriti Evropska agencija za varnost hrane (EFSA; določeno z Evropsko Uredbo 282/2008).

"Zelena" plastika

Na tržišču so na voljo vrste plastike, ki so prijazne do okolja in s katerimi bo mogoče reševati težave pri obremenjevanju okolja, ki jih povzroča velika uporaba plastike. Firma Natureworks proizvaja polilaktično kislino (PLA), njen vir pa je koruza. Uspešno jo uporabljajo za izdelavo različnih izdelkov, od plastenk za pijačo do plastičnega jedilnega pribora. EarhShell podobno proizvaja penasti laminat iz krompirja, koruze, riža in tapioke, uporablja pa ga za izdelavo krčljive folije, plastičnih krožnikov, posode in stiroporu podobnih izdelkov. Vsi ti izdelki se na odlagališčih razgradijo.

Nekaj nasvetov

Svetujemo:

• uporabo steklene in keramične posode za shranjevanje in plastičnih materialov, ki so manj škodljivi in se lažje reciklirajo (skupine 01, 02, 04, 05);
• pazljivost pri ponovni uporabi plastičnih materialov za živila, ker so odobreni in testirani le za živilo, ki je bilo prvotno kupljeno v embalaži iz te plastike;
• ponovno uporabo plastičnih vrečk, vendar ne za hranjenje živil, ampak za odlaganje smeti ali za druge namene (in ne za hrano);
• pri nakupovanju uporabljajte že rabljene plastične vrečke ali, še bolje, nakupovalno torbo, ki ste jo prinesli s sabo;
• uporabo plastične embalaže, ki je označena kot reciklirana plastika.

Odsvetujemo:

• uporabo plastičnih posod v mikrovalovnih pečicah, če niso posebej označene za ta namen (označbe, ki dovoljujejo uporabo v mikrovalovnih pečicah, ne zagotavljajo, da snovi v plastičnih materialih ne prehajajo v živilo, ampak le, da prehajajo v dovoljenih količinah);
• shranjevanje mastne hrane v plastičnih posodah, ker maščoba poveča hitrost prehajanja sestavin iz plastike v živilo;
• uporabo plastičnih posod za shranjevanje toplih jedi ali za segrevanje živil;
• uporabo vseh tako ali drugače poškodovanih plastičnih posod in vrečk za shranjevanje živil.

Vir: www.zps.si