Ko si bil še majhen, ti je nekdo povedal, da nisi vreden. To je naredil zato, ker je bil sam v sebi tak, da te je lažje obvladal. Ti si mu verjel.
Kasneje si začel ta posnetek vrteti v sebi, vedno znova, ob podobnih prilikah in vedno bolj si verjel, da je to res.
Ko si to verjel, si tovrstne dokaze videl v svoji okolici, in kadar se je ponudilo, kaj res dobrega in vrednega zate, si sam sebe zatajil, ko si se začel vesti tako, da si preprečil, da bi to dobil.
Ker si se tako obnašal do sebe, si bil pogosto jezen, vendar si jezo zatrl, saj se nisi upal izpostaviti: obsojal si sebe in druge, vendar si vedno znova dopustil, da se ti je to dogajalo.
Potihoma si še vedno upal, da pride nekdo, ki te bo opazil. In nekateri so to izkoristili, ker si bil naiven, si jim to dopustil in s tem si si zopet dokazal, da se nisi zmotil. Res si vreden najslabšega. Izgubil si vse svoje samospoštovanje.
Dragi moj, spoznaj, da si se zatajil, ne kot otrok, ampak kot odrasel človek, ker si verjel v vse to, ker se nisi prebudil in vsaj podvomil.
Zdaj lahko storiš drugače. Odločitev je na tebi.
