Zakaj meditiram…

Nedolgo nazaj je prijateljica delila Facebook objavo: Kaj je namen (najbrž ne moremo reči “cilj”) meditacije? Zakaj meditirate? Kaj s tem dosežete?
Pa sem se poglobila v svoje misli, ki jih sedaj že premlevam kar nekaj dni. Kaj je resnično tisto, kar me vedno znova vrača v meditacijo, mene ki nikoli ne vztrajam pri kakšni dejavnosti. Vse prehitro se ”spozabim” in preneham z rutino. Kaj mi drugačnega daje? Vse tisto filozofiranje in psihološko razčlenjevanje v knjigah mi ni dalo potrebnega odgovora.

V letih pred meditacijskim prebujanjem je bilo veliko mračnih misli v moj glavi. Mislim sem sledila kot stekel pes. Se zaganjala za logičnim rešitvami, iskala najboljše kombinacije. Reševala problematike vseh, ki bi mogoče potrebovali mojo pomoč in jih prepričevala, da so moje rešitve edine prave. Najraje pa opominjala sebe na pomanjkljivosti in nezmožnosti. Prebujala občutke strahu, jeze, ljubosumja, manjvrednosti, prizadetosti… Utapljala sem se v samopomilovanju, strahovih, obtoževanju, preziranju in samouničenju.

Zabluzila na polni črti! Mislim, da je pravilni izraz depresija, vsaj ena od njenih oblik. Uradno nisem nikoli obiskala psihiatra, občutek sramu je bil prevelik. Težko se je bilo izkopati iz najhujšega brezna in priznam, da brez pomoči partnerja in prijateljev nebi uspela.

OGLAS

Počasi in za moj um neopazno sem se dvigala iz najhujšega blata, želja po samouničenju je počasi bledela. Kot bi se prebudila iz zelo dolgega zimskega spanca, sem začela iskati pot iz začaranega labirinta. Želja po miru in harmoniji je postajala vedno večja.

Če se spomnim začetkov meditacije: dolgočasnega sedenja in neskončnega boja z umom, ki resnično pri meni nikoli ne utihne. Pa poskušanje različnih tehnik, ki bi me ponesle v popolno umiritev. Neskončnih minut, ki so se vlekle kot dnevi, ko se mi je v resnici vse zdelo totalno brez veze. Vse samo za to, da vsaj za trenutek pokukam na drugo stran. Da začutim vsaj drobec tistega, kar pišejo duhovnih knjigah. Da začutim TIŠINO IN MIR. Da vsaj za trenutek moj um končno utihne! Ni in ni mi uspevalo, dokler nisem poskusila z avdio posnetki vodenih meditacij. Tukaj mi je končno uspelo prevarati um. Končno je imel nalogo, da sledil zgodbi, duša pa je lahko izkušala lepote povezanosti z univerzumom.

Vsaka nova meditacija je nova pustolovščina. Nikoli ni enaka, nikoli dolgočasna. Ko je vsega preveč se umaknem v svoj notranji svet, kjer najdem odgovore in umiritev. Že zdavnaj so negative misli zamenjali pozitivni cilji in želje. Občasno se še kaj mračnega sprehodi skozi mojo glavo, da me ohrani budno in na preži. Vendar sedaj imam močno orodje, ki mi vedno stoji ob strani.

Pol leta nazaj sem spoznala, da lahko kanček čarovnije delim z ostalim. Da lahko tudi jaz vodim druge pri iskanju svojega notranjega miru. Pot je pravljična in zdravilna, povezana z energijami za podporo, ki povečajo učinek sprostitve in ti dajo krila za lažje potovanje vase. Za spoznavanje tvojih globokih želja. Osrečuje me, ko delim radost in veselje, ko vidim prebujene iskrice v očeh. Zavedam se, da je meditacija osebno potovanje, za vsakega individualno in posebno, vendar je cilj vedno ljubezen, mir in sreča. K temu vsi težimo, če si to priznamo ali ne.

Zakaj meditiram? Ker je to del mojega življenja, kot zrak ki ga diham. Kot protiutež vsega negativnega, kar se dogaja okoli nas. Kot energija, ki me dvigne, ko se ne počutim najbolje. Nekaj posebnega je v meditaciji, kar lahko le izkusiš in se z besedami žal ne da opisati. Lahko bi rekla beg od preteklosti in prihodnosti. Vračanje v sedanjost…

Pošiljam ti topel objem

Simona Kozole
Masaže Monca – terapevtske masaže, Tesla Metamorfoza, Vodene meditacije in Svetovanje s kanaliziranjem
Moja spletna stran

slika:www.thestonerscookbook.com