Rjokan je celo življenje posvetil preučevanju zena. Nekega dne je slišal, da njegov nečak kljub negodovanju družine zapravlja denar za kurtizano. Ker je nečak od Rjokana prevzel upravljanje družinskega premoženja, ki je zaradi njegove zapravljivosti kopnelo, je njegova družina zaprosila
Rjokana, naj nekaj ukrene.
Rjokan je moral prepotovati dolgo pot, da bi obiskal nečaka, ki ga ni videl že več let. Nečak je bil videti zadovoljen, da znova vidi svojega strica, in ga povabil, naj pri njem prenoči.
Rjokan je celo noč prebedel v meditaciji.
Zjutraj, ko se je pripravljal na odhod, je dejal mladeniču:
“Nedvomno se staram, roke se mi tako tresejo. Mi lahko pomagaš zavezati jermen na sandali?”
Nečak mu je rade volje pomagal: “Hvala ti”, je dejal Rjokan, “vidiš, človek z vsakim dnem postaja čedalje starejši in njegova moč čedalje bolj usiha. Dobro poskrbi zase.”
Tako je Rjokan odšel, ne da bi z eno samo besedico omenil kurtizano ali negodovanje družine.
Toda od tega jutra nečak ni več zapravljal.
