O hrani malo drugače

OGLAS

Ste že kdaj opazovali kako se obnašajo vaša čustva, ko pridete na katero od domačih strani? Domače strani na internetu poosebljajo tistega, ki jih je izdelal in tistega, ki z njimi upravlja.

Ljudje ničkolikokrat spremenimo razpoloženje v vsakodnevnih situacijah, ne da bi bili na to pozorni. Če bi šli malo globlje opazovat kaj se dogaja, bi nam kaj hitro postalo jasno zakaj je temu tako, a ponavadi nas tempo in vsakodnevne obveznosti življenja »prisilijo«, da niti nismo pozorni več na to.

No, vsak izdelek oddaja čustvo, pa tudi domača stran na internetu ni izvzeta, kajti tudi domačo stran je izdelal človek. Je že res, da smo ljudje tisti, ki ustvarjamo čustva. No, mislim, aktivno, ker čustvo oddaja vse kar je kdajkoli na kakršen koli način prišlo v stik z njimi. Najlaže vidimo, kako izdelki, ki jih izdeluje oz. pripravlja človek vsrkajo čustva pri pripravi hrane, kje je okus hrane popolnoma odvisen od razpoloženja kuharice. Seveda pa se to vidi tudi, ko vstopimo v razne prostore kot so kafiči, sobe za sestanke, javna zborovanja. Se vam je že kdaj zazdelo, da se vaša priljubljena stvar v življenju čustveno zaznava popolnoma drugače kot neka druga istovrstna?

OGLAS

No, zakaj je drugačna? Seveda je poleg osebnostni faktor, ker smo drugače navezani oz. povezani z njo kot z drugimi istovrstnimi. Ko se navežemo ali povežemo z neko stvarjo postajamo vedno bolj popolnoma odvisni od nje. A kaj se zgodi je tudi tole, da v to našo priljubljeno stvar polagamo vedno več in več tega, kar mi smo. Torej tudi čustva, ki jih ustvarjamo. Veste, tudi čustva imajo energijo, saj so del nas in tudi mi smo iz energije in torej kot taka ravno tako kot mi, puščajo odtise.

Mi pač hodimo po cesti in puščamo delčke tega kar smo tam v obliki celic, ki odpadajo iz nas ali pa v obliki našega nasmeha oz. jeze, ti predmeti pa enostavno oddajajo od sebe samo to, kar so. In kako pride do prenosa? No, tisti, ki se nahaja v bližini tega, ki oddaja pač to čustvo lahko prilepi na sebe. Pravim, lahko, kajti ni nujno, da to stori. A pri predmetih, stvareh oz. ljudeh na katere smo navezani (torej na-vezani) to pač skozi povezavo avtomatsko naredimo.

Tudi naše domače strani so del nas s katerim smo povezani in tudi domače strani »srkajo« in oddajajo čustva, ki smo jih v njih položili. In ne samo tiste, ki smo jih v njih položili mi sami, temveč tudi čustva, ki jih v njih oz. na njih odlagajo vsi tisti, ki so na kakršen koli način v stiku z njimi.

Poglejte si za primer obisk pri zelo resni družini. Tudi njihova razporeditev stanovanja in postavite elementov v njem deluje dokaj resno, a ni tako? Ali pa podjetje… Pojdite na obisk v podjetje in takoj vam bo občutek povedal vse o njem. Za primer si lahko vzamete trgovino in se sprehodite po njej. Dokaj hitro boste lahko zaznali, kaj se plete po glavah vseh, ki vam želijo prodati to, kar trgovina ponuja. Ne mislim z mislimi oz. besedami. Občutek vam bo povedal za kaj se gre. Zato tudi največkrat zahajamo v trgovine, ki so enake kot mi sami oz. ki oddajajo enaka čustva kot mi sami.

Podobno je z domačimi stranmi. Če že samo pogledamo po življenju lahko vidimo, da se ljudje obračamo po naših čustvih, da gremo tja kjer nam paše in enostavno ne gremo tja kjer nam ne paše. Veste, Slovenci imamo zelo zanimiv rek, ki pravi »Povej mi kaj ješ in povem ti kdo si.« Zanimivo, ne.

Ta rek je namreč zelo resničen, a tukaj se ne gre toliko za fizično hrano, kajti vse kar vnesemo v svoje telo je hrana, saj v končni fazi hrano dajemo vase zaradi čustev, ki nam povejo kdaj nam nekaj manjka v telesu. Seveda je to lahko fizična hrana, lahko pa je tudi nekaj drugega. A zelo velikokrat to »nekaj drugega« nadomeščamo s fizično hrano in potem se seveda redimo.

In tako je tudi, ko si ogledujemo domače strani na internetu. Dajo nam namreč ravno tisto, kar potrebujemo. Dajo nam čustveno hrano, ki hrani naše telo, da potem nismo več lačni. Se pa dogaja, da naš izbor domačih strani (in seveda tudi tega, kar kupujemo, vključno z ljubeznijo pri nekaterih) ni ravno posrečen in potem imamo potrebo po fizični hrani. Zanimivo ne, zakaj se ljudje vse redimo.