1931-1987
Rojen v Santa Cruzu v Indiji v katoliški družini. Oče je delal za železnico, mama pa je gospodinjila in skrbela za štiri otroke. Že od ranega otroštva se je želel pridružiti jezuitom. Na srednji šoli, ki so jo vodili jezuiti, se je izkazal kot dober učenec, še posebej nadarjen za medčloveške odnose. Rad so ga imeli sošolci in učitelji. Kljub nasprotovanju staršev se je z nedopolnjenimi šestnajstimi leti pridružil jezuitom v Bombayu. V Španiji je študiral filozofijo (1952-55), v Indiji pa teologijo (1958-62). Leta 1961 je bil posvečen v duhovnika. Po diplomi je v ZDA študiral psihologijo. Gladko je govoril dva indijska jezika, angleško in špansko. V Rimu se je dokončno zaobljubil leta 1965. V Indiji je opravljal različna služenja. Leta 1972 je ustanovil in vodil Inštitut za pastoralno svetovanje in duhovnost, pozneje preimenovan v Inštitut Sadhana (»pot do Boga«). Umrl je nenadne smrti, na potovanju v New Yorku.
Na začetku jezuitskega služenja je pojmoval katoliško doktrino precej dobesedno, sčasoma pa je prerasel rigidnost in začel širiti srčno duhovnost. Do konca je bil lojalen cerkvi in ljubljenemu jezuitskemu redu, čeprav je njegovo pisanje presegalo vsakršne okvire organizirane religije. Združeval je krščanske koncepte z vzhodnjaškimi tradicijami, sodobno psihologijo in duhovne vaje Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda.
Želel je narediti katoliško cerkev res katoliško, namenjeno vsem ljudem, kristjanom, nekristjanom in dvomljivcem. Potoval je po celem svetu, pisal duhovne knjige, vodil duhovne vaje in seminarje. Njegove knjige so hitro postale uspešnice, ne samo pri katolikih, ampak pri ljudeh vseh verstev sveta kot tudi pri tistih, ki ne pripadajo nobeni organizirani religiji. Prevedene so v več kot dvajset jezikov. Uspeh njegovih knjig in videokaset s predavanji, ki pogosto presegajo katoliško doktrino, je po njegovi smrti sprožil poskuse nekaterih vatikanskih kardinalov, da bi prepovedali izdajanje de Mellovih knjig.
De Mello je ljubil zgodbe: »Najkrajša razdalja med človekom in resnico je zgodba.«
Njegova predavanja in seminarji so pri mnogih ljudeh povzročili globoke notranje spremembe. Bil je zabavljač, pripovedovalec zgodb in izzivalec. Prikazoval je reči na neobičajne načine in vodil ljudi, da so prišli v stik sami s seboj in mnogi so poročali o doživetju globokega notranjega miru. Vedel je, da raje kot veliko besed o Bogu, ljudje želijo začutiti Boga.
CITATI:
»Poslušnost se drži pravil, ljubezen pa ve, kdaj jih lahko prekrši.«
»Modrost pomeni spremeniti se brez najmanjšega prizadevanja z vaše strani, samo tako, da se prebudite v resničnost, ki ni v besedah, ampak leži onkraj njihovega dosega.«
»Človek vedno stopa z veselim korakom, ko se znebi bremena, ki se imenuje ego.«
»Vsakokrat ko ti si, ni Boga; vsakokrat, ko Bog je, tebe ni. Kako bi torej mogel biti z Bogom?«
»Prepada ne moreš preskočiti z majhnimi preskoki.«
»V življenju popolnoma umrite samemu sebi. Potem delujte, kakor hočete, in vaše delovanje bo pravilno.«
»Ljudje ubijajo za denar ali za oblast. Toda najbolj neusmiljeni morilici so tisti, ki ubijajo za svoje ideje.«
»Vsakdo, ki greši, se ne zaveda, kaj dela, in je vreden odpuščanja.«
»Ali ne vidite, da smrt podeli življenju lepoto?… Samo plastične cvetlice nikoli ne umrejo.«
»Bog se razodeva v stvarstvu, toda raziskuj stvarstvo, kolikor hočeš natančno, ne boš našel Boga, prav tako kot ne moreš najti duše s skrbnim preiskovanjem telesa.«
»Ko jaz umre, umrejo z njim vsi problemi. Kjer ni jaza, je Ljubezen, je Bog.«
»Gospod, prosim te odpuščanja za tri težke grehe: prvič, romal sem k mnogim tvojim svetiščem, pa sem pozabil, da si ti navzoč vsepovsod; drugič: tolikokrat sem vpil k tebi za pomoč, pa sem pozabil, da si ti bolj kot jaz zaskrbljen za moj blagor; in končno, tu te prosim odpuščanja, ko vendar vem, da so naši grehi odpuščeni, še preden jih zagrešimo.«
»Govori samo, če lahko poglobiš tišino.«
»Bog skriva stvari tako, da nam jih položi pred oči.«
»Domneve vplivajo na opazovanje. Opazovanje rodi prepričanje. Prepričanje ustvari izkustvo. Izkustvo rodi znanje, ki zopet potrjuje domneve.«
»Resnica večinoma ni to, kar je, ampak to, kar smo se odločili, da je.«
»Če mi je nekaj jasno, to ne pomeni nujno, da je resnično.«
»Točno veš, kje moraš iskati. Zato ti ne uspe najti Boga.«
»Večina ljudi je v svojem iskanju Boga pripravljena pustiti vse, razen svojih predstav o tem, kaj Bog resnično je.«
»Kaj pomagajo oči, če je srce slepo?«
»Ne spi vsak, ki ima zaprte oči, in ne more videti vsak, ki ima odprte oči.«
»Skoraj nikoli ne vidimo resničnosti… Svet, v katerem živimo, je večinoma miselna konstrukcija.«
»Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem in ne v naukih o njem.«
O Svetem pismu: »Jedilni list je gotovo koristen, toda jesti ga ne moremo.«
»Ker obstaja beseda za modrost, si ljudje predstavljajo, da vedo, kaj je.«
»Pojmi določajo. Določiti pomeni uničiti. Pojmi razkosavajo resničnost. Kar razkosaš, uničiš.«
»Kadar govorite o resničnosti, poskušate ubesediti neizrazljivo, zato so vaše besede gotovo napačno razumljene. In ljudje, ki berejo svete spise kot izraz resničnosti, postanejo neumni in kruti, saj ne sledijo svoji zdravi pameti, marveč tistemu, kar menijo, da pravijo njihovi sveti spisi.«
»Težko je satanu zavajati ves svet, zato naloži to nalogo uglednim duhovnikom na različnih koncih sveta.«
»Če ti sledi milijon ljudi, se vprašaj, kje si šel narobe.«
»Duhovnost je za elito. Ne dela kompromisov, da bi postala sprejemljiva, zato se ne druži z množicami, ki hočejo sirup in ne zdravila.«
»Ljudje nočejo resnice, hočejo pomiritev.«
»Izkušnja žal kaže, da naša religiozna prepričanja prispevajo toliko k naši osebni svetosti, kolikor moški smoking njegovi prebavi.«
»Ko Buda umre, vzniknejo šole.«
»Ne škoduje različnost naših dogem, ampak naš dogmatizem… Gotovost je zlo. Duhovni človek pozna negotovost – duhovno stanje, ki je fanatiku nepoznano.«
»Večina ljudi je žal dovolj pobožnih, da sovražijo, toda ne dovolj, da bi ljubili.«
»Verni ljudje imajo naravno nagnjenje k okrutnosti… , ker vse prelahko žrtvujejo ljudi za uspeh kakega cilja.«
»Organizirana religija ima, žal, svoje meje.«
»Božja beseda ni nekaj, kar je treba častiti, ampak nekaj, kar nas se uporabi v dobro ljudi.«
»Resnično religiozni ljudje spoštujejo postavo. Toda boje se je ne, je ne častijo, niti je ne pojmujejo brezpogojno…«
»Da si zeres nemoralen, ni treba prelomiti zakona. Samo ubogati ga je treba dobesedno.«
»Klovn te pripravi do tega, da se smejiš njemu, Učitelj te pripravi do tega, da se smejiš sebi.«
»Ali more biti nekaj zares resnično, če se temu nihče ne smeji?«
»Če so ljudje veseli, so vedno dobri; če so dobri, so le redko veseli.«
»Glasba potrebuje votlost flavte, črke praznino strani, svetloba praznino, ki se imenuje okno, svetost odsotnost jaza.«
»Težava z ideali je v tem, da če živiš po vseh, postane nemogoče živeti.«
»Če gre menih v krčmo, postane krčma njegova celica. Če gre pijanec v celico, postane celica njegova krčma.«
»Oboje – to, od česar bežiš, in to, po čemer hrepeniš – je v tebi.«
»Vse zlo ima samo en vzrok: ‘To pripada meni!’«.
»Ali te sploh lahko kdo užali, če nočeš sprejeti žalitve?«
»Tvoja dolžnost je biti – ne biti nekdo, ne biti nihče, kajti v tem tičita pohlep in ambicija; ne biti to ali ono in tako postati odvisen – ampak enostavno biti.«
»Škoda, da šolski učitelji pozabljajo, da je cilj vzgoje življenje in ne učenost.«
»Znati stvari, pomeni biti učen. Poznati druge pomeni biti moder. Poznati samega sebe pomeni biti razsvetljen.«
»Tisti, ki iščejo razsvetljenje, ga ne najdejo, ker ne razumejo, da je predmet njihovega iskanja iskalec sam.«
»Vsaka žalost – ob katerikoli priložnosti – se vrti okoli lastnega jaza.«
»Nihče ne bi imenoval tega ljubezen, če bi si želel denar. Zakaj je to ljubezen, če si želim tebe?«
»Ločeno življenje olajša skupno življenje. Brez razdalje ni odnosa.«
»Kjer je ljubezen, je nered. Popoln red bi spremenil svet v pokopališče.«
»Če hočeš popoln svet, se znebi ljudi.«
»Ali je možno, da so vsi pozabili vse strašne stvari, ki si jih storil – razen tebe samega?«
»Ljubezen nosi bremena in ne čuti bremena.«
»Mnogi znajo ljubeče delovati. Le redki znajo ljubeče misliti.«
»Resnica ima način, da se menja… Je konkretna, vendar neizmerljiva… Včasih jo prikrije resnocoljubnjost, in včasih jo razkrijejo laži, toda vedno je za človeka tveganje.«
»Mislim, zato se ne zavedam. V trenutku, ko mislim, prebivam v nerealnem svetu abstrakcije ali preteklosti ali prihodnosti.«
