Adijo meso: živimo zdravo in pustimo živalim živeti

Hitra prehrana in meso povzročata motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo

Približno pet odstotkov otrok v Nemčiji ima motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo: so hiperaktivni in se težko koncentrirajo. Avstralski znanstveniki so zdaj ugotovili: hitra prehrana, vnaprej pripravljene jedi, mesni izdelki in sladkarije lahko pri otrocih prispevajo k razvoju hiperaktivnosti.

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ima negativne posledice na izobraževalnem in osebnem razvoju otrok. Zato skušajo znanstveniki že dolgo časa odkriti rizične dejavnike. Avstralski znanstveniki z inštituta za raziskovanje otroškega zdravja Perth’s Telethon so pri 1800 adolescentih iskali povezavo med simptomi motnje pozornosti s hiperaktivnostjo in prehranjevalnimi navadami.

OGLAS

Rezultat: pri otrocih, ki so se prehranjevali pretežno z »zahodno dieto«, se je izkazal dvakrat večji riziko za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo kot pri otrocih, ki so se prehranjevali zdravo, torej z veliko sadja, zelenjave in polnozrnatimi produkti. Zahodna prehranjevalna dieta vključuje pogosto uživanje vnaprej pripravljenih jedi, peciva, pečenih jedi in prigrizkov. Posebej nezdravi so prigrizki, predelani mesni izdelki, rdeče meso, mastni mlečni izdelki in sladkarije. Vodja študije Wendy Oddy predvideva, da igra pomembno vlogo pri motnjah pozornosti s hiperaktivnostjo pomanjkanje esencialnih mikrohranilnih snovi. Te so pomembne za delovanje možganov in delovanje spomina, predvsem zmožnosti za pozornost in koncentracijo. Poleg tega vsebujejo industrijsko obdelana živila umetna barvila, arome in druge dodatke, ki jih prav tako lahko povežemo z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo.

Uživanje mesa vpliva na povečanje telesne teže

Že številne študije so pokazale, da lahko uživanje mesa in mesnih izdelkov vpliva na pridobivanje telesne teže. V okviru velike evropske študije EPIC, ki je vključevala 103.455 moških in 270.348 žensk, so preiskovali, kako uživanje mesa vpliva na razvoj telesne teže v obdobju petih let.
Izkazalo se je, da je uživanje mesa povezano s pridobivanjem telesne teže tako pri ljudeh z normalno telesno težo kot tudi pri ljudeh s prekomerno telesno težo. Uživanje 250 gramov mesa dnevno je v okviru petih let vodilo k povečanju telesne teže za dva kilograma. Avtorji študije za dosego boljšega nadzora nad telesno težo predlagajo zmanjšanje uživanja mesa.

Campylobacter v 2/3 vseh zaklanih piščancev

Bakterija campylobacter je najpogostejša povzročiteljica bakterijske zastrupitve hrane na svetu. Skoraj dve tretjini vseh zaklanih piščancev v Nemčiji je okuženih s campylobacterjem, ki povzroča drisko.
Infekcija s campylobacterjem sodi k boleznim, ki se najbolj pogosto prenesejo z živali na ljudi. Pri okuženih povzroči bolečine v trebuhu, drisko in vročino. Simptomi lahko trajajo tudi en teden. V hudih primerih lahko bakterija povzroči življenjsko nevarno vnetje notranje plasti srčne stene in možganske ovojnice. Samo v Severnem Porenju – Vestfaliji je do septembra 2010 zbolelo več kot 12.000 ljudi. Leta 2005 so na Inštitutu Roberta Kocha prijavili 62.114 primerov iz vse Nemčije. Ustanova Warentest iz Berlina je septembra 2010 pregledala zapakirana piščančja prsa. Rezultat: klice so bile na vsakem drugem piščančjem fileju.

Rdeče meso poveča tveganje za popuščanje srca

V študiji so preiskovali, če uživanje mesa vpliva na pojav srčne insuficience.
Podatki študije Physicians Health, ki je vključevala 21.120 moških udeležencev, jasno kažejo, da je pogosto uživanje rdečega mesa povezano s povečanim tveganjem za srčno insuficienco. Ta povezava ni odvisna od tega, ali je pred tem prišlo do srčne kapi ali ne. Pri srčni insuficienci je moteno delovanje srca. Srce ni več sposobno v zadostni meri črpati kri v krvni obtok.

Nemci hočejo jesti manj mesa

Aktualna anketa EMNID je pokazala, da želi polovica Nemcev (51 %) v prihodnosti jesti manj mesa.
40 odstotkov upa, da si bodo z odpovedovanjem mesu izboljšali zdravje. Vlogo igrajo tudi etični razlogi: 14 odstotkov vprašanih je pripravljenih zmanjšati uživanje mesa, da bi tako pripomogli k reševanju živali.

Vegetarijanska prehrana: zmanjšano tveganje za metabolični sindrom

Metabolični sindrom pomeni pojavitev prekomerne telesne teže, okvaro maščobne presnove in visok krvni pritisk. Pri študiji so raziskovali vpliv prehranjevalnih navad na tveganje za metabolični sindrom. Rezultat: vegetarijanci so najmanj izpostavljeni tveganju.

Pri udeležencih študije Adventist Health Study 2 so razlikovali med tremi načini prehranjevanja: vegetarijansko prehranjevanje, delno vegetarijansko prehranjevanje in mešana hrana. Vegetarijanci so imeli najmanj tveganj za metabolični sindrom, sledili so jim delni vegetarijanci. Sladkor v krvi, koncentracija holesterola, krvni pritisk in drugi parametri so bili pri vegetarijancih občutno nižji kot pri vsejedcih.

Vir: Freiheit für Tiere 1/2011, prevod: Matej Smodiš
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, marec 2011