Slej kot prej pride v življenju trenutek, ko želimo vedeti, kaj nas čaka. Večinoma je to takrat, ko naše »slutnje« niso dobre (beri: imamo skrbi) in nas zanima, ali bo izhod ugoden. Ker, vsakdo si želi dobrega izhoda, zase ali za svoje najdražje, iz situacije, ki je predmet skrbi. Skrbi nas lahko diploma, zaposlitev, odnos, dom, otroci, finance, zdravje… Na »trgu« lahko najdemo ljudi, ki se ukvarjajo z napovedovanjem prihodnosti. Recimo jim kar napovedovalci. Srečamo pa lahko razne: takšne, ki imajo nadnaravne sposobnosti, takšne, ki verjamejo, da imajo sposobnosti, takšne, ki uporabljajo pripomočke in takšne, ki jim je to vrsta zaslužka. Tehnik je veliko: od psihičnih sposobnosti (jasnovidnosti, jasnoslišnosti, jasnovednosti), preko interpretacij z uporabo raznih pripomočkov, kot so karte, rune, kosti, usedline, kristalne krogle…, do uporabe starih znanj, kot je astrologija. In mi, ki morebiti napovedovalca iščemo? Tudi če imamo željo po tem, da bi vsaj malo poznali prihodnost, še ni zagotovilo, da verjamemo v možnost napovedovanja. Še posebej, če smo »obremenjeni« s pogostim vzorcem razmišljanja, da na vsakem koraku obstaja kdo, ki nas želi opetnajstiti in v teh ljudeh vidimo šarlatane. Seveda, če se s takšno obremenitvijo vendarle odpravimo k osebi, ki nam bo napovedala prihodnost, najverjetneje res naletimo na šarlatana (te najdemo med zadnjimi v zgornjem naštevanju), da si opravičimo, ali dokažemo, da smo vedno le žrtev. V nasprotnem primeru, če verjamemo v to možnost, je možnih več izhodov: lahko pademo zelo (preveč) pod vpliv slišanega, še posebej, če gre za slabe napovedi in ustvarimo samo-uresničljivo napoved, ali pa se odločimo, da ne verjamemo vsemu slišanemu, če ne vidimo v tem logike, lahko pa tudi vzamemo napovedi dovolj resno, da s pravo reakcijo spodbudimo dobre napovedi in spremenimo pogoje uresničitve slabe napovedi. Ker pa slabih novic v glavnem ne maramo, je to lahko razlog, da se nikoli ne odločimo obiskati napovedovalca, četudi verjamemo, da je napovedovanje mogoče.
Ampak, ali je napovedovanje prihodnosti v resnici mogoče?
Naše bistvo (naš jaz, ali naš ego) je skupek vzorcev mišljenja, čustvovanja in delovanja. Po eni strani so vzorci prirojeni (lahko bi rekli tudi podedovani), po drugi pa lahko trdimo, da so vzorci pridobljeni od rojstva naprej s projiciranjem misli in čustev naših staršev na nas in prav tako tudi vseh drugih, bodisi ljudi, bodisi institucij, ki so imele pomemben vpliv na nas v času razvijanja oziroma oblikovanja naše osebnosti. Vendar pa vzorci ne morejo biti pridobljeni, če mi že ne vsebujemo potenciala za določen vzorec v naši energetski matrici. Na koncu koncev je pomemben »prirojen« potencial (recimo temu »potni nalog« inkarnacije). Osnova vsakega vzorca je neka originalna gonilna misel. Misel pa je stanje zavesti. Vsako stanje se v naši realnosti vzdržuje z energijo, zato lahko zaključimo, da ima vsaka misel energijo. Ali, da misel JE energija. Podobno kot delovni pomnilnik računalnika (RAM): tudi vsebina spomina je stanje, ki se vzdržuje, če je računalnik pod električno napetostjo, torej energijo. In če ima misel energijo, ima tudi moč in potencial za akcijo. Tega se je pomembno zavedati. Kajti slej kot prej potencial resnično botruje akciji. Žal tudi takšni, ki nam ni po volji. Kako? Ta skupek vzorcev našega delovanja tvori neko večdimenzionalno polje potenciala (lahko si ga predstavljamo tudi kot elektromagnetno polje), ki ima neko jakost in rezultantno smer (rezultanta je vektorska vsota in torej kaže smer seštetih vektorjev – pri tem bi posamezni vektor predstavljal posamezno misel). Imenujmo to polje kar biopolje.
Pravi »bralec« našega biopolja lahko takšno rezultantno smer (ali več smeri, ki so lokalne rezultante), ki jo/jih torej določa neka naša gonilna misel (ali več), »prebere« oz. zazna, če je jakost velika, in »vidi« potencialno časovnico našega nadaljnjega življenja. Paralela k temu bi bila lahko takšna: recimo, da bi lahko naš avto usmerili kamorkoli; izbrali bi si najbolj privlačno smer in bi vozili naravnost v tej izbrani smeri, nekdo drug pa bi imel daljnogled in bi lahko preveril izbrano smer daleč naprej in bi ugotovil, da se bomo v prihodnosti zaleteli v zid, ali pač naleteli na nekakšno oviro. To oviro bi nam lahko lastnik daljnogleda napovedal. Ljudje, ki berejo biopolje z namenom dostopa do rezultantnega potenciala, morajo biti sposobni zaznavati subtilni nivo avre mentalnega telesa, kajti ta avra je »sestavljena« iz ostankov preteklih in sedanjih miselnih form/vzorcev v obliki energetskih odtiskov. Takšno zaznavanje avre seveda prištevamo k nadnaravnim (psihičnim) sposobnostim, čeprav se do neke mere v tem lahko izuri vsakdo, saj smo vsi naravni senzorji energij, le da se razlikujemo po senzibilnosti.
Kaj pa napovedovanje s pomočjo pripomočkov? Pripomočki so napovedovalcu simbolno izrazje s katerim lahko, skupaj z intuicijo, interpretirajo neko dotično stanje v biopolju. Kako bi pa naj to delovalo? To lahko še najbolje razumemo preko paralele magnetizma. Tako kot ima elektromagnetno polje vključen magnetizem, ga ima tudi naše potencialno polje, čeprav ne deluje čisto enako, kot na fizikalnem nivoju. Ta »magnetizem« privlači k sebi sorodno vibracijo. Mi si tako z našimi vzorci obnašanja dobesedno sami krojimo življenje, saj pritegujemo k sebi vibracije skladne z našim biopoljem. Napovedovalec s svojimi pripomočki izkorišča to dejstvo. Če se poveže z osebo, kateri želi napovedovati, postane neke vrste kanal med njegovim biopoljem in pripomočki, ki se s svojo simboliko, ki se izrazi preko interaktivne izbire, približajo vibraciji izpostavljenega »problema«, napovedovalec pa te simbole interpretira po sebi znani »semantiki« (izkušnje).
Kaj pa astrologija (tako imenovana zahodna in indijska ali jyotish, ki je originalna astrologija)? Astrologija interpretira položaje planetov in ozvezdij v povezavi z osebo. Največkrat gre za interpretacije položajev ob rojstvu. Je »znanost«, ki je nastala na osnovi dolgoletnih spoznanj starodavnih vedskih rišijev. Ti so spoznali, da je mogoče pozicije planetov povezati z določenimi dogodki (ali tudi vzorci obnašanja). Bistvo je, da se dogodki ne zgodijo zaradi določene pozicije planetov (fizikalen vpliv, na primer Saturna na Zemljo, je zanemarljiv; in je enak za vsakega Zemljana – torej je v igri nekaj drugega, ne pa fizikalen vpliv), ampak gre za sinhronost; za »to in ono« hkrati, pri tem pa je mogoče pozicije uporabiti za opis tega, kar se dogaja (kot neke vrste uporabniški priročnik). Ker pa se natančno ve, kakšne so prihodnje pozicije planetov, se lahko tudi »napove« prihodnost. Seveda le do neke mere, kajti kombinacij pozicij planetov je praktično neskončno. Izurjeni/izkušeni astrologi lahko ob interakciji s stranko (morda tudi intuitivno) pridobijo še dodatne informacije, ki jim pomagajo pri natančnejši določitvi možnih izhodov. Vendar pa je treba brž poudariti, da, v nasprotju z miselnostjo ljudi, osnovni namen astrologije NI napovedovanje, ampak vpogled v potrebno preventivo v sedanjosti, da bo prihodnji izhod čim ugodnejši. Več o tem kdaj drugič.
Kakšen je torej odgovor na naše vprašanje? Ja, teoretično je napovedovanje prihodnosti možno. Ampak. Ampak napoved drži toliko, kot vztraja biopolje v isti rezultantni smeri in jakosti! Torej, če alkoholik ne bo prenehal s pitjem alkohola, bo najverjetneje zbolel za cirozo jeter. Ampak, alkoholik ima možnost takoj po opozorilu prenehati s pitjem alkohola, in napoved o cirozi jeter več ne bo držala (ob predpostavki, da jetra še niso hudo okvarjena).
Kako naj ravnamo z napovedmi? Kot prvo, napoved NI dokončna. Obstaja le manjša ali večja verjetnost za uresničitev napovedi. Ni prav, da udrihamo po napovedovalcih, katerih napovedi se niso uresničile. Hvala bogu, da se niso, če so bile napovedi slabe! Le čestitamo si lahko, da smo s svojim ravnanjem spremenili biopolje toliko, da se je časovnica spremenila in slab izhod ni bil potreben. Vsako napoved torej sprejmimo kot informacijo o potencialu. Napoved pa nam povratno veliko pove o naši gonilni misli. Če bomo delali na preobrazbi gonilne misli, bomo spremenili slabo napoved. Če je napoved dobra, pa ne pomeni, da se lahko damo na »off« in da se bo vse zgodilo samo od sebe, pač da aktivno delujmo v smeri, ki podpira uresničitev dobre napovedi.
Bodimo pozorni, da ulovimo naše gonilne misli. Če jih bomo zaznali, bomo vedeli kaj je tisto, kar moramo preobraziti za naše dobro. Želim nam vsem čim bolj uspešno »krojenje«.
Odličen članek, vse pohvale. Jaz sem bila na začetku malo skeptična kar se napovedovanja prihodnosti tiče, pa vendar me je to področje že od nekdaj privlačilo in verjamem, da je že vse v naprej določeno, kaj se nam bo zgodilo.