Bolezen je tisto stanje, ko posameznikov organizem protestira proti posiljevanju. Ja vem, to ni standarden opis definicije bolezni, a k moji opredelitvi me je pripeljalo spoznanje, da človek slej kot prej zboli, ko deluje proti svojim čustvom, občutkom, volji in željam. Zavedam se, da je »biti bolan« nekaj, kar je pravzaprav nekakšna tabu tema. Zakaj? Zato ker marsikdo od nas bolezen uporablja kot sredstvo manipulacije in izsiljevanja, vendar se o tem nikoli ne sme govoriti na glas, saj je stanje bolezni nekaj, za kar ni posameznik kriv. Jaz trdim, da je.
Prvo, ko pomislimo, da je nekdo bolan je, da se obišče zdravnika, ki nam bo seveda predpisal te in druge arcnije, terapije in pilule ter s tem zaključil krog bolezni. Na bolniku je še, da pač z vso to pomočjo ozdravi.
Vendar, kaj se dogaja, ko človek sam svoje telo izkorišča, posiljuje in tišči v nekaj, kar organizem sam noče, ne zmore ali ne želi? Tukaj mislim predvsem na našo potrebo, tudi željo, da nekaj forsiramo, četudi naše telo tega ne zmore. Vzemimo konkreten primer: delamo tako rekoč po cele dneve, telesu ne prisluhnemo, ko nas »prosi« za počitek in regeneracijo, tako ponavljamo kar nekaj časa in ignoriramo znake izčrpanosti, slabosti, seveda ves ta čas jemo hrano, ki je energetsko popolnoma prazna in se družimo z ljudmi, s katerimi se pač moramo (ne pa želimo). No, pa nekega dne telo reče: zdaj se bom pa moral sam izklopiti, ker moj lastnik ne sliši opozorilnih znakov in človek občuti znake, ki nakazujejo na fiziološko bolezen.
Vam je slišati znano kajne? Vsakdo izmed nas je že storil kakšno takšno podobno neumno posiljevanje organizma in posledično obležal. S pomočjo sodobne medicine in farmakologije se je po nekaj dnevih spet pobral in začel ponavljati stare vzorce, ker nas žal bolezni ne naučijo in izučijo dovolj.
Morebiti se kakšen bolj prizadeven posameznik vseeno zmore vprašati: hmmm, zakaj pa obolevam, nekaj očitno narobe delam, pa spremeni z močjo svoje volje in vložka energije svoje ustaljene vzorce in navade, pa se začne več gibati, uredi in organizira si življenje tako, da je izpostavljen čim manj stresnim dejavnikom ter začne bolj ceniti vsakodnevne majhne in neprecenljive radosti življenja. Takšen ozaveščen posameznik ima več možnosti, da dlje časa ne bo več zbolel.
Kaj pa se zgodi z organizmom, ki ga izkoriščamo na področju čustev?
Ko s svojimi čustvi ne upravljamo več, ko nas preplavljajo pretežno negativna in težka čustva, ko ne moremo svojih intimnih želja in potreb uresničevati ter smo prisiljeni zanikati le-te? Seveda – zbolimo in telo nas krepko zna ustaviti. Žal pri tovrstnem izživljanju nad lastnimi čustvi in željami telo reagira z zelo težkimi in dolgotrajnimi boleznimi, ki včasih vodijo tudi k uničenju organizma.
Vem, moderna medicina in doktrine, ki bogato živijo na račun bolezni modernega človeka se z mojim opisom seveda ne bodo strinjale, a nič zato. Danes sem vam želela na kratko sporočiti, da se poslušajte, občutite svoje telo, ker imate zgolj enega v tem ustroju in sedaj, imejte se radi točno takšni kot ste, posvečajte se svojim ljubeznim, družini, prijateljem in vsemu tistemu kar radi delate, živite tako, da sebi pustite svobodo in seveda tudi drugim, predvsem pa prosim cenite vsak trenutek, ki ga imate in ga spreminjajte v dobrega, pozitivnega in neprecenljivega.
Ja, pozitivna energija in usmerjenost delata čudesa, poizkusite pa boste občutili.
Želim vam veliko takšnih trenutkov, uživajte v njih, spoštujte jih in negujte. Živeli boste brez bolezni.
