V tišini rojevanja dneva se prebuja sleherna misel, ki se odraža v vmesnem miselnem prostoru in se zrcali energetsko v ljudeh. Energije se prepletajo in se zaletavajo med seboj. Objemajo in poljubljajo se, vrtinčijo, prekrivajo in v tišini dne, ko je navidezna koprena še nežno prekrita čez zemljo so energije žive in lakomne novih srečevanj.
Večno življenje in miselnost globalnega ljudskega uma se tako kot vsak dan zajeda v misli še ostalih živečih ljudi. In tako se lahko govori o globalni miselnosti, globalni energiji, skupnem enotnem prevladujočem mišljenju. Seveda se s takšnimi vedenji okoriščajo vladajoči voditelji, ki hote ali včasih mogoče nehote vodijo množice po vnaprej začrtanih poteh. V času inkvizicije je informacija potovala dolgo… dolgo… Golobi so nosili kratka sporočila, vest se je prenašala iz ust do ust in mnogokrat je bila spremenjena in na koncu samo sporočilo sploh ni odzvanjalo dejanskega izvornega sporočanja. V dobi tehnoloških inovativnih možnosti prenosa informacij je mogoče v eni sami sekundi prenesti informacijo na vse konce sveta. Nadzor je grozljivo mogočen in globalno razmišljanje lahko v svoje mreže ujema vsako človeško bitje. Osamitev in zloraba imata v času tehnike in razvoja neslutene razsežnosti. Obvladovanje množic je doktrina sodobne politične struje.
In kje dejansko je človek kot bitje izjemnih možnosti in razcveta?
Kje se nahaja sleherni izotop in kje se odvija prelomnica vzetih in ne vzetih dimenzij iz nekega skupnega oblaka prepričanj in energetskih dogem? Vsak posamezni jezdec sodobnega časa je temelj svoje lastne percepcije, svoje lastne miselnosti, svoje lastne moči. Zlagano je dejati, da ni pomemben vsak delec celote, ki sestavlja svetovno populacijo, če vemo, da delček po delček lahko ustvarja luknje v skupni sliki tapiserije, ki je stkana precizno v celoto. Tako se tke tudi sodobni miselni vzorec sistemskih prednostnih zaznav nadzorovanega procesa ljudi.
Čipiranje, nezaželene prekinitve nosečnosti, skeniranje in lokacijsko spremljanje posameznih osebkov je nič v primerjavi z globalno miselnostjo, interesom, zavzetostjo in strahom. In ravno tu je največja moč množice – tu v tem delu se kopija lomijo in to na plečih navideznih bogov, ki mislijo, da lomijo svet, da vodijo ovce, da kljubujejo zakonom narave. Zemlja in svet je globalno zajet v oblačen dim prenosa informacij in sprejemanja teh. Tu smo na pragu prenosa in prehoda v novo ero, novo ureditev. In kakor se z žalostjo oziram okoli in opažam gnev in srditi boj za ali proti… pregovarjanja, prepričevanja, ne sprejemanja, zavračanja… opažam, da ni poanta v kričanju, upiranju, negodovanju, množičnem uporu. Poanta je v tihi preusmeritvi misli in zavedanja v tisto kar nas veseli, kar si želimo, kar nas radosti.
Revolucija se lahko odvija povsem mirno in sinhrono v naših razmišljanjih, fokusirano, harmonično…Kajti ni potrebe po boju, po vstaji, po kričanju in zanikanju… Potreba je po razumevanju drugačnosti, razumevanju, da so ljudje zaslepljeni, da so materialno odvisni in da dejanja, ki seveda nihajo, ki so agresivna, ki so zahtevna ni nujno, da so dejansko razumljena in da jih podpremo. Obrnimo se proč, pojdimo po svoji lastni esenci, po svoji lastni poti zanimanja in razsvetljenstva… saj kar lahko kdo kontrolira je telo … nikakor pa ne našega uma, naših misili, naših hotenj, zanimanj… In tu je moč množice. Tu se odraža dejanska moč človeka posameznika, ki se zliva v celoto. In blagor tistim, ki znajo stati na tnalu in se zavedati svoje osebne svobodne misli. Blagor tistim, ki ne verjamejo v besede in gledajo na svet s svojimi lastnimi očmi, s svojimi lastnimi spoznanji, s svojimi lastnimi dejanji. Nestrpnost ne obrodi dobrote, harmoničnosti in blaginje. Nestrpnost obrodi sovraštvo, boj, gnev in je negativni pol, pa čeprav je usmerjena v tistega, ki terorizira, onemogoča svobodo, uničuje ljudi in svet. Kljub navidezno pravilni usmeritvi je nestrpnost – upor, boj, sovražnost … in še vedno je to negativni pol. Kdor si tega ne prizna je prav tako zaslepljen kot tisti, ki načrtno vodi ljudi v prepad.
Kaj bo naredil vsak posameznik je njegova lastna odločitev, je njegova lastna volja in sprejemanje. Pustiti bivati in se osredotočati na dobroto, ljubezen, sprejemanje … Ljubezen … Ko telo preplavi čista svetloba in občutenje sreče – nepopisne, ne zahtevane in brez kompromisov, brez preštevanj komu jo podariti in komu ne… Ljubezen je enostavno čista brez primesi puhastih smeti (zavisti, ljubosumja, zahtevanja, pogojevanja…). Je le čista in občutena ljubezen.
In ko jo čutiš – ni prostora za upor, za nestrpnost, sovražnost, zaničevanje, žuganje, kaznovanje, nerazumevanje. Enostavno je del nas, del stvarstva, del sveta, del vseh in vsega. In to je odgovor na današnji čas, na prehod ere na prehod dimenzij. Zamisli se človek – sploh nisi tako majhen kot se zdi… V tebi je svet vsega in si del enosti, del božanstva, del celote.
Z ljubeznijo,
Nataša
