Če gre drugim dobro, gre tudi meni … in iskreno se veselim povezovanja ter napredka drugih. Tudi zato rada delim svoja vedenja, izkušnje, celo priporočila … Včasih pa me prav zaboli, ko opazujem pretirano potrošništvo, lahkomiselni odnos do narave, do živali, celo do soljudi … Včasih se to potencira do jeze ob vsej tej brezbrižnosti.
Kaj lahko storim? Vse se začne pri meni. Delo na sebi se ne konča – dokler še dihate, dokler so stiske v svetu, naše delo še ni končano. Seveda najprej »pometemo pred svojim pragom«, vendar ni dovolj, če je urejen samo moj vrtiček, prav vsi smo soodgovorni za stanje, v katerem smo. Odvisno pa je od naše prebujenosti, kaj in kako bomo ukrepali. Bistvena orientacija na življenjski poti je moralna instanca srca. Vsi odgovori in vsak korak na poti duhovnega razvoja je pogojen z moralo in konkretnimi premiki. Ni dovolj, če ločujem odpadke. Pravzaprav smo že v zamudi, v krepki zamudi …
Odlašanje je najbolj sprejemljiva oblika upora. Res je, da je zdaj čas dopustov in odklopa, je pa to pravi čas za srečanje in pogovor s seboj, za poglobljeno sprostitev ter regeneracijo.
Pa si sploh lahko privoščite dopust?
Mi »prekarci« nimamo rednega mesečnega priliva, niti regresa, niti plačanega dopusta, odvisni smo zgolj od svojih storitev, vendar se pogosto srečujem z ljudmi, ki jim je težko, zelo težko tudi zaradi materialnih zadev. Ljudje smo različni, radi gledamo iz svojega zornega kota in pozabimo na druge.
Eden od stereotipov pravi, da je foušija (nevoščljivost) naša pogosta lastnost. V slovarju (SSKJ) piše: nevoščljív -a -o prid. (ī í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo; nevoščljívo prisl.: nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje;
Vas je kaj zbodlo? Ste se odzvali? Kaj čutite v telesu?
Kaj je za vas pravi odklop, pravi počitek?
Včasih je dobro stopiti izza okvirov, prešteti blagoslove in se zahvaliti. Pravzaprav je zame velik privilegij, da grem lahko s kolesom v Iški Vintgar na kopanje, da lahko bosa hodim po Zemlji, se zjutraj nahranim z dobrotami z vrta, grem v gozdiček, pijem izvirsko vodo …
Ste pomislili, da je svetu pravzaprav popolnoma vseeno!
Pomembno je, kaj si vi sami mislite o sebi. Lahko sprejmete, da ozaveščen človek sam presoja, kaj bo mislil!? Cogito, ergo sum (znani izrek Descartesa) je pravzaprav prav prevesti Sem to, kar mislim.
»The way how you feel is the way how you think.«
Vaše počutje odraža vaše misli. Mislite, da si zaslužite več ali pa ste se celo dokopali do spoznanja, da niste vredni?! Globoka prepričanja znotraj nas so gibalo našega življenja. Toda, vedno jih lahko spremenimo. Morda ne danes in takoj, toda s priznanjem, soočanjem in vztrajnostjo pa lahko delate, delamo na tem … Učinkovita pomoč pri tem je tudi tapkanje. Če padete v polje negativnosti, ste verjetno padli zato, ker je nekaj v vas kompatibilno s tem, kar je potrebno spraviti v red.
Naša dolžnost je, da vnašamo več svetlobe v svoje in druga življenja.
Univerzalni zakoni so večni in veljajo za vse in iz kaosa vedno vse preide v red, v pravi ritem. Negujte lepe misli, ohranjajte lepo držo in dihajte. Naj vam bodo v podporo ritmi narave, ritem srca in dihanja ter lepota, ki nas obdaja … Vidite, kako bogati ste!
