Čuvaji ognja so tisti, ki skrbijo, da le-ta ne ugasne. V nobenem primeru. Vaš notranji ogenj je iskra kreacije, iskra, ki vas poganja, razen biološkega sistema seveda. In če je ni, ste samo odzivni mehanizem za to, kar vam govori materialni svet, da lahko počnete oz. kaj ste.
Notranji ogenj je Ogenj duše, to ni nekaj kar je rezervirano samo za nekatere »z dušo«. Vsi jo imamo. Naša duša je temelj duhovne evolucije. Če nas prepričujejo, da je nimamo ali nam zamegljujejo pogled nanjo, potem pa njen ogenj lahko kaj hitro zamre.
Zakaj torej častiti nek zunanji ogenj, da bi nas le-ta spominjal na našega notranjega, če se spominjamo samo tega, ki sveti znotraj nas? No, razlogi so različni zakaj.
Svojemu ognju se zelo hitro lahko odpovemo, če dajemo preveliko vrednost ognju nekoga drugega. Med tem namreč, ko preveč zremo oziroma smo preveč prilepljeni na ogenj, ki je nekje tam zunaj, se naš ugasne in pot nazaj je dokaj klavrna.
Da, bi prebudil svoj notranji ogenj, je potrebno odstraniti vso navlako, podobno kot zemljo, ki je na in med netivom. Če je ne odstranimo, se lahko še tako zelo naprezamo, a naš ogenj se ne bo prižgal. Oziroma, če se že bo, se bo zelo verjetno spet ugasnil ali pa bomo porabili dosti kuriva, da ga držimo prižganega.
Če nam kuriva zmanjka, no, poznamo situacijo. Iščemo ljudi ali se radi nahajamo v okolici ljudi, ki vzdržujejo naš ogenj živ.
Kakor hitro pa gremo stran, pa smo spet v temi, kajti tisto, kar smo videli ob teh ljudeh, je bil le odsev našega lastnega ognja. Kar se je pa zgodilo, pa je bilo to, da smo črpali lastnosti tistega ognja, ki je gorel drugje.
A naš lasten ogenj je drugačen od katerega koli ognja, od ognja katerega koli drugega človeka in ni dostojno, da se naslajamo v ognju nekoga drugega, med tem, ko pa naš lasten umira.
Takšni primeri so pogosti, kajti včasih se nahajamo v družbi ljudi, ki kljub temu, da nas cenijo, mečejo na naš ogenj svojo zemljo in naš ogenj začne počasi umirati.
Seveda govorim o gaslightingu, duhovnem poneumljanju, pa kakor koli ga že poimenuje znanost. Posledica gaslightinga je to, da je naš ogenj onemel, da ni več takšen, kot je naš lastni ogenj, da so našemu lastnemu ognju vsiljene druge lastnosti in to se dogaja, ko nanj mečejo zemljo, ga teptajo, hkrati pa nam ponujajo svoj lastni ogenj, da ga prevzamemo.
A to ni mogoče. Nekaj časa smo lahko v ognju drugih ljudi, a čez nekaj časa bo tudi ta informirani del njihove duše s katero so informirali naša dušo, zamrl. In spet bomo v temi, spet ne bomo videli svojega lastnega ognja.
Kar je dobro, ko človek začne opažati, da njegov ogenj v družbi nekaterih ljudi ugaša, je iti stran, pa kolikor koli že prijetna se jim zdi njihova družba. Razen, če so se s takšno situacijo srečali že prej in vedo kako spet svoj fokus usmeriti na krepitev in gorenje svojega lastnega ognja.
Vse kar je, je naš notranji ogenj. Če ga ni, smo samo živali brez instinktov, brez svojega lastnega jaza, svoje notranje luči.
Vsekakor se dogaja, da ljudje gredo včasih v temo, da se ogenj ugasne, da potem spet ponovno odkrijejo svojo notranjo lepoto in čudovitost svoje notranje povezave. To je namenjeno krepitvi svoje notranje zavesti in povezave s sabo. In ljudje, ki si ponovno prižgejo ogenj, potem vedo ceniti to, kar imajo, zato so po takšni izkušnji močnejši in stabilnejši v življenju.
Vseeno, če čutite, da vam nekdo ugaša vašo notranjo esenco, vaš notranji ogenj kar potem šibi vašo povezavo z vami samimi, je dobro pogledati kaj se dogaja in sprejeti odločitev. Včasih je potrebno kar nekaj časa, da dozori prava, a potem, ko dozori, se duša začne premikati na pot ozdravitve.
Vsekakor so tukaj od zadaj vedenjski vzorci in druge zakrčenosti, ki diktirajo življenje duše. In verjemite, ni ravno prijetno, ko pridete tja. A takšna izkušnja vas bo ponovno povezala z deli vas, ki jih ne želite več. Ko pa boste prišli od tam, pa boste ponovno rojeni.
