V tem letu je eden od štirih uporabnikov antidepresivov jemal tablete 15 mesecev v primerjavi z 8 meseci, ki so jih ljudje jemali pred 20 leti. Zbornica psihiatrov Royal College je v novih smernicah zapisala tudi, da kar 56% ljudi utrpi odtegnitvene simptome, ko skušajo prenehati jemati antidepresive«
Ob prebiranju objave sem seodločila zapisati spodnji zapis. Namreč: opažam, da veliko ljudi, ki jih srečujem deluje na zelo pasivni način. Ko dobijo tableto, čakajo in čakajo. čakajo, da se zgodi čudež. Podobno kot takrat, ko si privoščimo Aspirin, ker nas daje glavobol. Počakamo da mine. A depresija ni glavobol. Depresija je stanje, ki zahteva veliko več kot samo “tabletko in čakanje”
Vedno obstaja več možnosti, samo poiskati jih je treba.
Ena od lastnosti, ki se zazna pri depresiji je tudi zaznavanje odsotnosti možnih rešitev. Oseba enostavno ne vidi rešitve. Videti rešitev je sposobnost vezana na presojo in pričakovanja. Pravilno presojanje in pričakovanje pozitivnih rezultatov je ključnega pomena za optimističen pogled na prihodnost. Oboje pa je vezano na pravilno usmerjeno pozornost – fokus.
Kam je usmerjen fokus?
Uspešni ljudje bodo fokus usmerili v pozitivno smer, odstranili vse kaj jim je na poti moteče in se odgovorno spoprijeli z nalogam. Njihova pričakovanja bodo seveda pozitivna. Odločajo se z lahkoto.
Oseba v primežu depresije pa bo iz nabora možnosti izbrala negativne izkušnje, negativna pričakovanja in posledično bo fokus usmerjen v negativno stran. Zanimivo je, da negativne misli in razpoloženje kreirajo nezdravi, napačni fokus. Misli sicer vodijo do izbora možnosti, a je ta žal negativno usmerjen. Percepcija je povsem negativna – negativna percepcija – negativne misli in občutki – zaviranje iskanja pozitivnih možnih rešitev – negativne misli – …
Posledično se okolje zavije v sivino. Telo odreagira na misli in občutke z nemočjo. A brez gibanja, toka ni življenja. Telo tone v neaktivnost.
Lahko povzamem, bistvo vsega je pravilno usmerjena pozornost. Iskanje pozitivnih rešitev in pričakovanja.
V primežu depresivnega stanja je tak korak močno otežen. Kljub veliki volji se zaradi delovanja zaviralcev v hormonskem sistemu težko izvleči brezna. Pa vendar obstajajo rešitve.
Nikakor ni moj namen nasprotovati jemanju antidepresivov. Moj namen je pokazati dodatne možnosti, ki so vedno na voljo. Tako vplivati na skrajšanje časa jemanja antidepresivov, ki kot dobro vemo, imajo številne stranske učinke.
Planiram vsak dan posebej in si zastavljam drobne cilje, ki bodo podprli želje. Dan planiram zvečer pred spanjem, tako se pripravim na naslednji dan. To je pozitivna motivacija. Vizualizacija izpolnjenega cilja bo čudovita »uspavanka«.
Se aktiviram. Družim se z ljudmi, ki me podpirajo, pozitivno navdihujejo. Izogibam se negativizmu in se fokusiram na pozitivne izkušnje s sogovornikom. Telesna aktivnost spravi telo v pogon. Mišice opravljajo svoje delo, kri steče po telesu in um sledi temu toku. V tem procesu zmanjka prostora za negativne misli, saj je moj fokus v prijetnih občutkih v telesu..
Zapisuje razmišljanja in dogodke tekom dneva. Za vsak uspeh se pohvalim. Če mi ni uspelo, si pripravim nov, boljši načrt. (neuspeh ni propad, ampak povabilo k iskanju novih rešitev). Pregledujem napredovanje. Ko napredujem vidim, da pozitivne rešitve obstajajo in se kar same ponujajo.
