Naša družba je tako obsedena z zdravjem kot še nobena do zdaj. Po svojih najboljših močeh se trudimo slediti trendu: jemljemo prehranska dopolnila, vpisujemo se na tečaje joge, po tekočem traku spreminjamo diete, zapravljamo za genetsko testiranje, kujemo strategije za preprečevanje raka ali demence in iščemo medicinske nasvete ali komplementarne terapije za bolezni telesa, uma in duše. Pa vendar se zdravje ljudi na splošno slabša. Kaj se dogaja?
Kako je mogoče razumeti, da smo v našem sodobnem svetu, na vrhuncu medicinske domiselnosti in sofisticiranosti, priča vedno večji pojavnosti kroničnih telesnih bolezni in drugih zdravstvenih težav, denimo duševnih bolezni in zasvojenosti?
In kako je mogoče – če vse to sploh opazimo –, da nam ne zvonijo vsi alarmni zvonci? In kako naj odkrijemo način preprečevanja in zdravljenja številnih bolezni, ki nas napadajo, tudi če pustimo ob strani akutne katastrofe, kakršna je pandemija covida-19?
Naše zdravje in družbeno življenje sta močno prepletena
Dr. Gabor Maté pravi, da so mu kot zdravniku z več kot tridesetletno prakso – od dela na porodniškem oddelku do vodenja oddelka za paliativno nego – vedno znova padle v oči povezave med posameznikom in družbenimi ter čustvenimi konteksti, v katerih se odvija naše življenje in ki imajo za posledico zdravje oziroma bolezen.
Začel je verjeti, da je v ozadju celotne epidemije kroničnih težav – duševnih in telesnih –, ki nas trenutno pestijo, neka hiba v sami naši civilizaciji.
Ta hiba povzroča poplavo bolezni, zaradi katerih trpimo – in, kar je bistveno, ideološke slepe pege, zaradi katerih ne vidimo jasno svojega težavnega položaja in zato tudi ne moremo učinkovito delovati za njegovo izboljšanje. Te slepe pege – že sicer močno prisotne v naši civilizaciji, v zdravniškem poklicu pa namnožene do tragične mere – nas ohranjajo v nevednosti glede povezav med našim zdravjem in našim čustvenim ter družbenim življenjem.
Kronične bolezni so posledica sodobnega načina življenja
Drugače povedano, kronična bolezen, bodisi duševna bodisi telesna, je v dobršni meri funkcija oziroma zunanji izraz trenutnega položaja, ne pa nekakšen spodrsljaj; je posledica našega načina življenja, ne pa skrivnosten odklon.
Besedna zveza ‘toksična civilizacija’ v podnaslovu dr. Matéjeve uspešnice Navidezna normalnost označuje nekaj razširjenega in globlje zakoreninjenega: celoten kontekst družbenih struktur, sistemov prepričanj, domnev in vrednot, ki nas obkrožajo in neizogibno prežemajo prav vsak vidik našega življenja.
Največji zdravstveni problem našega časa je …
Ni novo odkritje, da družabno življenje dobrodejno vpliva na zdravje, vendar priznanje tega dejstva še nikoli ni bilo bolj nujno. Neupoštevanje tega dejavnika je v dr. Matéjevih očeh največji in najbolj skrb vzbujajoč zdravstveni problem našega časa. Dodatno ga stopnjujejo učinki naglo naraščajočega stresa, družbene neenakosti in klimatske katastrofe, če navedemo le nekaj najpomembnejših okoliščin.
Dr. Gabor Maté trdi, da naše družbeno in gospodarsko okolje že po svoji naravi ustvarja kronične povzročitelje stresa, ki že več desetletij vedno močneje in na najhujše možne načine spodkopavajo človekovo dobro počutje.
Z vidika zdravja in dobrega počutja je naša trenutna civilizacija vedno bolj globaliziran prikaz, kaj vse gre lahko narobe. Ob svojih spektakularnih gospodarskih, tehnoloških in medicinskih možnostih povzroča neštetim ljudem trpljenje zaradi bolezni, ki so posledica stresa, nevednosti, družbene neenakosti, degradacije okolja, klimatskih sprememb, revščine in družbene osamitve. Poleg tega naša trenutna civilizacija dopušča, da milijoni ljudi umrejo prezgodnje smrti zaradi bolezni, ki jih znamo preprečiti, ali zaradi pomanjkanja, ki bi ga mogli z razpoložljivimi viri zlahka odpraviti.
Število psihiatričnih diagnoz naglo narašča
Po vsem zahodnem svetu naglo narašča število psihiatričnih diagnoz pri mladih, odraslih in starejših. V Kanadi sta prav depresija in anksioznost diagnozi, katerih število najhitreje narašča. V letu 2019 je več kot petdeset milijonov Američanov, se pravi več kot 20 odstotkov odraslih prebivalcev ZDA, doživelo epizodo duševne bolezni. Po navedbah avtorjev mednarodne ekspertize so duševne težave v Evropi postale »največji zdravstveni izziv enaindvajsetega stoletja.« Milijoni severnoameriških otrok in mladostnikov jemljejo stimulante, antidepresive in celo antipsihotična zdravila, katerih dolgoročne učinke bo treba šele dognati. To je tvegan družbeni eksperiment s kemičnim nadzorovanjem možganov in obnašanja mladih ljudi.
To, kar naša družba sprejema kot normalno, ni niti zdravo niti naravno
Dr. Maté je prepričan, da dobršen del tistega, kar naša družba sprejema kot normalno, ni niti zdravo niti naravno – in da ustrezati merilom današnje družbe za normalnost v mnogočem pomeni pristati na zahteve, ki so hudo nenormalne z ozirom na potrebe, ki jih imamo po Naravi – in so torej nezdrave ter škodljive na fiziološki, umski in celo duhovni ravni.
Ko bi mogli dojeti, da velik del samih bolezni ni kruta igra usode ali nekakšna zlohotna skrivnost, temveč pričakovana in potemtakem normalna posledica nenormalnih, nenaravnih okoliščin, bi to korenito spremenilo naše pristope k vsemu, kar je povezano z zdravjem.
Bolnih teles in duš med nami ne bi več pojmovali kot izraze posamičnih patologij, temveč kot žive alarme, ki naj usmerijo našo pozornost k iskanju odgovorov na vprašanji, kje je naša družba zablodila in v čem so naša prevladujoča prepričanja in domneve o zdravju pravzaprav izmisleki.
Če si zmoremo s trezno glavo ogledati, kaj smo kot pripadniki sodobne civilizacije normalizirali na področju zdravja in bolezni – in če smo sposobni dojeti, da v resnici ni mišljeno ali usojeno, da bi bilo tako, se odpre možnost povratka k tistemu, kar si je Narava zamislila za nas.
Ozdravitev je mogoča
Ko se namenimo jasno videti stvari, kakršne so, se lahko začne proces zdravljenja, postopek prehoda od razdrobljenosti k celostnosti. Ta misel ne obljublja čudežnih ozdravitev, temveč zgolj odraža prepoznanje dejstva, da se v vsakem izmed nas skrivajo za zdaj nepredstavljive možnosti dobrega počutja. Te možnosti se razodenejo šele takrat, ko pretresemo in ovržemo zavajajoče mite o normalnosti, na katere smo se nekako pasivno privadili. Če to velja za posameznike, mora veljati tudi za celoten človeški rod.
Ozdravitev ni zagotovljena, je pa možna. V tem trenutku Zemljine zgodovine ni pretirano reči, da je ozdravitev tudi nujno potrebna.
Dr. Maté pravi, da mu vse, kar je v teku let videl in spoznal, vliva zaupanje, da smo jo sposobni doseči. Kako, pa razkriva v svoji knjižni uspešnici Navidezna normalnost – Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji >>
Pripravila: Kaja Regula
