Kdo mislite, da ste, je tesno povezano tudi s tem, kako po vašem drugi ravnajo z vami. Mnogi ljudje se pritožujejo, da drugi do njih niso dovolj dobri: “Nobenega spoštovanja, pozornosti, priznanja, potrditve nisem deležen”, “Sploh me ne cenijo”. Kadar so ljudje prijazni, hitro posumijo na njihove skrite namene. “Manipulirali bi radi z menoj, me izkoriščali. V resnici me ne marajo.”
O sebi imajo takšno mnenje: “Sem pomoči potreben ‘mali jaz’, katerega potrebe niso uslišane.” Takšno, v temelju zmotno dojemanje sebe, ustvarja motnjo v vseh njihovih odnosih. Verjamejo, da ne morejo ničesar dati in da jim svet in drugi ljudje odrekajo tisto, kar potrebujejo. Celotna njihova resničnost je osnovana na utvarnem občutku o tem, kdo so. To spodkopava njihove razmere in iznakazi njihove odnose. Če je misel o pomanjkanju, naj gre za denar, priznanje ali ljubezen, postala del tega, kar mislite, da ste, boste vedno čutili pomanjkanje. Namesto da bi znali ceniti dobro, ki je že prisotno v vašem življenju, vidite le pomanjkanje.
Videnje dobrega, ki je že tukaj, je temelj za vsakršno obilje. Dejstvo je, da tisto, za kar mislite, da vam svet odreka, vi odrekate svetu. Odrekate mu zato, ker globoko v sebi mislite, da ste majhni in da zato nimate ničesar dati.
Poskusite nekaj tednov delovati drugače in opazujte, kako bo to spremenilo vašo resničnost. Vse, za kar mislite, da vam ljudje odrekajo, na primer priznanje, hvaležnost, pomoč ali ljubeča skrb, dajajte vi njim. Ali tega ne premorete? Preprosto, obnašajte se, kot da bi imeli, pa bo prišlo. Kmalu potem, ko začnete dajati, boste začeli prejemati. Ne morete prejeti nečesa, česar ne dajete.
Kar dobite, je odvisno od tega, kar daste od sebe. Vse, za kar mislite, da vas je svet prikrajšal, že imate, a če si tega ne dovolite izraziti, ne boste niti vedeli, da imate. To velja tudi za obilje. Zakon, da je to, kar dobiš, odvisno do tega, kar daš, je v jasni prispodobi izrazil Jezus: “Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.”
Vir obilja ni zunaj vas, je del tega, kar ste. A začnite s tem, da prepoznavate in cenite obilje zunaj sebe. Uglejte polnost življenja vsepovsod. Toploto sonca na koži, čudovite rože pred cvetličarno, ugriz v sočen sadež… ali pa obliv dežja. Polnost življenja je na vsakem koraku. Če cenite obilje, ki vas obkroža z vseh strani, s tem prebudite speče obilje v sebi. Nato le še dovolite, da se to obilje izlije iz vas v svet. Ko se spontano nasmehnete neznancu, v trenutku steče iz vas pozitivna energija. Postanete človek, ki daje. Pogosto se vprašajte: “Kaj lahko dam zdaj; kako lahko služim temu človeku, tej situaciji.” Da bi se počutili bogate, vam ni treba imeti ničesar. Stvari bodo skoraj zagotovo prišle k vam, če boste v sebi čutili obilje. Obilja so deležni le tisti, ki ga že imajo. Zveni skorajda nepošteno, čeprav seveda ni. To je univerzalni zakon. Obilje kot tudi pomanjkanje je notranje stanje, ki se odraža kot naša resničnost. Jezus je to izrazil na naslednji način: “Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.”
Eckhart Tolle, povzeto iz knjige Nova zemlja – Prebujeno in zavestno življenje
