Obstajata dve verziji energije. Ena je energija, ki obstaja znotraj časa in prostora, tako pa se tudi obnaša. In obstaja energije, ki prednjači času in prostoru. Ta druga je vir za kreacijo energije, ki se pojavlja v času in prostoru.
Energija obstaja v dvojnosti. Obnaša se kot dvojnost in je dvojnost.
Tisti, ki mislijo da energija zdravi, vsekakor, a na nivoju dvojnosti. To je primarna oblika energije, kolikor je pač možno. Kajti večino krat ni.
Večino krat je obarvana s lastnostmi tistega, skozi katerega telo teče. Ima karakteristike tistega, ki jo oddaja.
Je pa pri energiji ena velika razlika od energije energije.
Energija energije je energija, ki energijo ustvarja, podobno kot je oko očesa oko, ki opazuje oko oz. to, kar vidi oko. Vsekakor jo ustvarja, saj jo opazuje iz višjega nivoja zavedanja.
In če od tam prihaja, ni nobene potrebe, da se to pretvori v nižji nivo zavesti, ki obstaja v prostoru dvojnosti.
Energija, ki deluje v prostoru dvojnosti je energija, ki se obnaša v času in prostoru, kot gibanje, premikanje, ima lastnosti, poimenujemo jo z imenom.
To ni čista energija, temveč je to energija, ki jo kvantna fizika opiše kot lokalno, torej neresnično. Resnična energije je tista, ki ni lokalna.
Ko čutimo ravnotežje, le-to nima neke otipljivosti. Dobi jo šele, ko mu pravimo ravnotežje na kolesu. Isto je s srečo. Tudi sreča nima nečesa otipljivega, dokler je ne začnemo primerjati s telesom od kod izvira.
Naš občutek za nas tudi na nekega definiranega prostora, razen, če ga gremo iskat v telo. Lahko ga najdemo v glavi ali srcu, pa še vedno obstaja povsod. V glavi ali srcu se je mogoče najlažje povezati z njim, saj je najbolj očiten. A obstaja povsod.
Energija, ki jo čutimo kot mravljince tudi nima neke statične točke. Čuti se malo tu in malo tam. Čuti se malo globlje in malo plitveje. Malo je rumena, modra, prosojna ipd. Nima nekega stičična s telesom.
Ker če ga ima, potem deluje samo to. Nikakor pa ne tudi drugje, kjer se za to mesto nahajajo informacije, ki so pomembne, npt. vedenjski vzorci.
Če mislimo, da je ljubezen v srcu ali genitalijah, no ni. Vsekakor je tam občutek najmočnejši, a ni tam. Ljubezen je nekaj, kar je nelokalnega, nekaj, kar nima sidrišča.
Ljudje smo jo locirali, da lažje povemo, A v trenutku, ko jo lociramo, izgubimo del informacije, ki pa ni lociran tam.
Ljubezen je nekaj, kar izžareva iz nelokalnega prostora, torej iz prostora neskončnosti. Tudi radost.
Seveda jo lahko čutimo v prsih, želodcu ipd., podobno kot lahko čutimo jezo v jetrih.
Napačna je predstava, da je jeza nekje locirana. Je pa res, da ima nekje v telesu največjo prisotnost.
Dobro je vedeti, da mi nismo telo, ker če mislimo, da smo telo, potem, pač jezo ali pa ljubezen, veselje, srečo pač zaznavamo v telesu ali čustvih. Tudi čustva so del telesa, le malo bolj subtilna kot telo iz mesa.
Tudi čustva imajo strukturo, obliko, gibanje. Lahko jih lociramo, če jih opazujemo oz. se z njim ukvarjamo na fizičnem nivoju. A fizični nivo ni vse.
Obstajajo čustva čustev, ki pa se ne nahajajo na fizičnem nivoju. To so ta čustva, ki samo so, ki samo obstajajo kot nekaj nedoločenega, ne določenega.
V trenutku, ko jih definiramo, jim dodamo pridih lokalnosti in jih označimo za nekaj neresničnega, vsaj iz vidika kvantne fizike. Seveda pa tudi nas samih. Kajti če želimo, da je za nas resnično nekaj, kar propada, izgineva, se ustvarja in izgineva, se spreminja, potem je to nekaj, kar v sebi nima absolutne vrednosti, prav tako pa ne resničnosti, saj se spreminja.
Tisto, kar je vedno resnično, je vedno enako. In to so čustva čustev, ki se ne spreminjajo. Obstajajo le kot primarna substanca čustev. Torej nekaj, kar je prazmes za to, v kar se čustva oblikujejo, če se pomešajo z umskim materialom.
V trenutku namreč, ko se naša primarna čustva, ki nimajo naboja, ki bi kazal sem ali tja, pomešajo z drugimi čustvi, mislimi, občutki, postanejo že nekaj drugega.
To pa več niso primarna čustva, vsaj ne takšna, ki so čista in ki so nastala iz primarne substance.
Podobno je z energijo. Tudi ta je lahko v svoji primarni obliki, kjer ni pomešana malo z mano, pa malo s tabo, malo z njegovimi čustvi, potrebami, vibracijami sosedove asfaltne baze in joka fantka na cesti.
Vsak od nas ima izbiro, s katero energijo se bo ukvarjal. S tisto, ki je resnična, ali s tisto, ki ni resnična.
Težava pa je, da kolikor bo resnična oz. čista. tako bo tudi v sebe vsrkal čistosti oz. primarne substance. Podobno kot npr. če nekdo zdravi z izvornimi celicami…
