Energija je tam, kjer so naše misli

Opazovanje lastnih misli je lahko zelo »razsvetljujoče«, saj nam to, kako živimo, narekujejo naše misli. Če se jih ne zavedamo, potem tudi nimamo pravega nadzora nad svojim delovanjem, življenjski izzivi pa nam predstavljajo muke. Energije za premike ni in ni, kljub temu da se jo trudimo pritegniti k sebi. V nedogled lahko brcamo v prazno, iščemo vzroke okrog in okrog bistva, tega pa imamo praktično pred nosom.

Ko nam uspe se zavestno umiriti in prisluhniti umskemu kaosu, ta kmalu izloči najbolj bistvene besede, stavke, afirmacije, misli, ki nas blokirajo in zaradi katerih se ne moremo premakniti in napredovati v skladu z željami. Večina teh misli je zelo negativnih: ne morem, ne znam, ne vem, ne bo mi uspelo, nisem dovolj dobra/dober …

Včasih se zdi, kot da imamo prazno glavo, da ničesar posebnega ne premlevamo. Pa to ni res! Naš um melje neprestano. Obdeluje vsako malenkost, znova in znova. Zato je treba vztrajati in raziskati njegov mehanizem in prevzeti krmilo. Ali vodim svoj um jaz ali on mene? Če verjamemo vsem negativnostim, ki nam jih servira, potem smo sposobni verjeti tudi vsem pozitivnim mislim oziroma afirmacijam. Pa še bolje se bomo počutili. Ko bomo tako zavestno vadili skoke iz ene miselne skrajnosti v drugo, iz minusa v plus, bomo nekega lepega dneva pristali na sredini, na nevtralnem območju čistega vedenja in delovanja. Takrat bomo pa mojstri. 😉

OGLAS

Če ne vemo, kje vse leži naša energija, prisluhnimo svojim mislim: energija je tam, kjer so naše misli. Ups! O čem oziroma o kom dneve in dneve razmišljam? No, tja gre moja energija … Velikokrat se je treba prisiliti, da um zaposlimo s kreativnostjo, z idejami, mislimi, ki podpirajo naše cilje, vse tisto, kar si v življenju želimo doseči, kar nas osrečuje, polni … Vendar samo misliti o zlati prihodnosti ne bo dovolj, je potrebna tudi akcija, tukaj in zdaj – misli podpreti z dejanji.

In še nekaj zelo bistvenega: razmišljanje o drugih, sanjati o drugih, je lahko velika potrata energije. Če v svoje sanje vpletamo druge, si zamišljamo vse mogoče scenarije z njimi, posegamo v njihovo svobodno voljo, ker oni z našimi načrti niso seznanjeni … Zato razmišljajmo o sebi, drugim pa pustimo svobodno voljo.

Tako enostavno, pa tako težko hkrati. 😉

Marjana Florjan